Ustavni osnutek je preteklost, je zapisano v dokumentu, ki ga je v obtok spravila Nemčija. Ta predlaga, da bi nov dokument poimenovali reformna pogodba.

V njem so številna popuščanja tistim članicam, ki so nasprotovala ključnim točkam propadle ustave. Tako naj bi bilo v novem dokumentu na željo Velike Britanije zapisano, da EU ne bo imel zunanjega ministra, vključuje pa tudi nizozemsko zahtevo, da bodo državni parlamenti lahko nasprotovali evropski zakonodaji. V dokumentu naj tudi ne bi bilo meril za širitev, kar bi bil za balkanske države, ki želijo v Unijo, slab znak.

Varšava in London še grozita
Kljub temu pa Poljska in Velika Britanija še vedno grozita z vetom. Poljski premier Jaroslaw Kaczynski pravi, da možnost poljskega veta obstaja, saj je prepričan, da bi sprejetje nemškega predloga o načinu glasovanja pomenilo samomor za Poljsko. Varšava je sicer poudarila, da bo na tej stopnji pogajanj o ustavi zadovoljna že s tem, da se vprašanje načina glasovanja vključi na dnevni red vrha EU-ja, ki bo 21. in 22. junija v Bruslju.

Britanska zunanja ministrica Margaret Beckett pa je dejala, da je britanska vlada prepričana, da je od slabe rešitve bolje, če je potem sploh ni. Dodala je, da Britanija od Evrope pričakuje združenje suverenih držav, ne pa ene superdržave.

Barrosovo opozorilo članicam EU-ja
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je članice EU-ja pozval, naj ne ovirajo sprejetja reform. Članice je posvaril, naj ne zavzemajo preveč trdnih stališč pred pogajanji na vrhu EU-ja, saj nasprotovanje pogodbi po njegovih besedah ni v njihovem interesu.

Evropejci podpirajo idejo o ustavi
Sicer rezultati javnomnenjske raziskave Evrobarometer kažejo, da Evropejci kljub zapletom pri pogajanjih podpirajo idejo o evropski ustavi. Med članicami ustavo podpira 66 odstotkov, kar je tri odstotne točke več kot lansko jesen. Velike spremembe v podpori so opazne med nekaterimi posameznimi članicami. Podpora o ustavi se je najbolj dvignila v Španiji (za 13 odstotnih točk), najbolj, za 11 odstotnih točk, pa je padla v Grčiji.

Največjo, 82-odstotno, podporo ustava uživa ideja o ustavi med prebivalci Belgije, ustavi pa je naklonjenih tudi 80 odstotkov Slovencev, kar Slovenijo uvršča na drugo mesto. Najmanj so nad ustavo navdušeni prebivalci Velike Britanije, Danske, Švedske in Finske.