Slovenski premier je na vrhu EU-ja v Portu sporočil, da v Uniji glede patentov še ni bilo veliko razprave. "Rešitev se nakazuje v okviru večje fleksibilnosti pri patentih znotraj EU-ja, kar je v tem trenutku najbrž tista prava pot, kajti če bi, ko gre za cepiva in za vprašanje intelektualne lastnine, prišli do popolne liberalizacije, to ne bo rešilo ključnega problema, to pa so premajhne proizvodne kapacitete," je povedal premier Janez Janša. "Rešitev za ta problem je povečanje proizvodnih kapacitet, tako Evropa kot druge države si prizadevajo za to," je dodal predsednik vlade.
Nadaljeval je, da se postavlja tudi vprašanje za patente za mRNA-cepiva, torej za patente za tehnološki preboj. "Če bi vse te patente odprli, potem verjetno v Afriki ni nobene države, ki bi takšna cepiva lahko naredila, bi pa to lahko naredila Kitajska, ki pa že ima svoja cepiva. Problem tu je vendarle bolj kompleksen," je dejal premier. Dodal je, da sicer pozdravlja začetek razprave o tem, da se zagotovi dovolj cepiva za vse, saj bi svet potreboval 11 milijard odmerkov cepiva, da bi epidemijo povsod zaustavili.
Dokler je ne bomo, grozi pojav novih različic, in ko gre za nove različice, je vprašanje učinkovitosti cepiv vedno aktualno. Vendar pa so znotraj Unije države, ki so bile najprej absolutno za popolno liberalizacijo, in so države, ki so bile proti. "Po dolgi razpravi pa se nakazuje neka srednja pot in ta bo tudi zmagala," je prepričan predsednik vlade.
Slovensko podjetje sodeluje pri čiščenju cepiva
Sicer pa tudi Slovenija po besedah Janše že sodeluje pri proizvodnji cepiva. Eno od slovenskih podjetij namreč sodeluje pri čiščenju cepiva. Eden od velikih slovenskih farmacevtov pa tudi vzpostavlja kapacitete znotraj verige, ki ji pripada, proizvodnja pa naj bi stekla že konec leta, je pojasnil.
Na vprašanje glede možnosti, da bi tudi Slovenija delila cepivo z drugimi državami, je premier opozoril, da niti Slovenija niti kaka druga evropska država še ni dosegla zadostne precepljenosti, da bi lahko ustavili pandemijo.
Ob tem je spomnil, da je Slovenija pred časom med prvimi ponudila nekaj tisoč odmerkov cepiva Bosni in Hercegovini. Uresničitev te obljube poteka in bi bila lahko uresničena v nekaj dneh.
Slovenija se pogovarja tudi o tem, kako bi še posebej državam v soseščini v drugi polovici leta, ko bomo dosegli zadostno precepljenost, pomagali z večjimi količinami cepiva. Če bo dostava cepiv takšna, kot jo je v petek predstavila Evropska komisija, bo sodelovala tudi Slovenija, je še dejal premier.
Merkel proti umiku patentov
Nemčija se je že v četrtek izrekla proti umiku patentne zaščite. Kanclerka Angela Merkel je danes pojasnila, da bi umik lahko ogrozil kakovost cepiv. "Ne verjamem, da je odpovedovanje patentom rešitev, da bodo cepiva dostopnejša," je dejala in dodala, da "ob umiku patentne zaščite in nadzora nad kakovostjo vidi več tveganj kot priložnosti".
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je pozval ZDA, naj opusti omejitve izvoza cepiv in materialov za njihovo izdelavo, da bi pomagali manj razvitim državam.
Papež podpira umik
Papež Frančišek se je izrekel za umik patentne zaščite pri cepivih proti covidu-19. Vsakemu bi morali zagotoviti dostop do cepiva, zato je potrebna začasna odprava zaščite intelektualne lastnine, je v videosporočilu mladim udeležencem dobrodelnega koncerta, ki je potekal v podporo svetovni razdelitvi cepiv, sporočil papež.
Družba potrebuje "zdravljenje korenin", ki pozdravi vzrok za slabo in ne ostane samo pri simptomih, je dejal papež. Med bolne korenine šteje tudi "virus individualizma", ki ljudi naredi ravnodušne do trpljenja drugih. Ena različica takega virusa je nacionalizem, ki preprečuje svetovno razdelitev cepiva, druga pa, ko zakone trga ali intelektualne lastnine postavimo nad zakone ljubezni in zdravja ljudi, je dejal.
Frančišek se je s tem odzval na nedavno napoved ZDA o podpori umiku patentne zaščite pri cepivih. Sam se je sicer že večkrat izrekel za večjo solidarnost pri razdelitvi cepiva proti covidu-19 in za "vključujoč, pravičen in trajnosten gospodarski model". Pandemija nas je vse pahnila v krizo, vendar ne smemo pozabiti, da iz nje ne bomo izšli enaki kot prej, bodisi jo bomo odnesli bolje ali slabše, je še pojasnil papež Frančišek.
EU sklenil nov posel s Pfizerjem
Evropska komisija je sklenila pogodbo s proizvajalcem cepiv Pfizerja in BioNTecha o nakupu dodatnih 1,8 milijarde odmerkov cepiva proti covidu-19 za prihodnji dve leti, je sporočila predsednica komisije Ursula von der Leyen.
"Vesela sem, da lahko objavim, da je Evropska komisija pravkar odobrila pogodbo za zagotovljenih 900 milijonov odmerkov z nemškim podjetjem BioNTech in ameriškim Pfizerjem za obdobje od 2021 do 2023," je predsednica zapisala na Twitterju.
Pogodba bo državam članicam Evropske unije (EU) omogočila tudi nabavo dodatnih 900 milijonov odmerkov cepiva. "Sledile bodo druge pogodbe in druge tehnologije cepiva," je še navedla Ursula von der Leyen.
EU se pripravlja na prihodnje potrebe po obnovitvenih odmerkih cepiva, na spopadanje z novimi različicami virusa in na cepljenje otrok in mladostnikov, je še pojasnila.
Julija v EU-ju dovolj cepiva za 70 odstotkov odraslih
Sklenjena pogodba z ameriškim farmacevtskim velikanom Pfizerjem in njegovim nemškim partnerjem BioNTechom je vredna 35 milijard evrov in bo vodila do nadaljnjih naložb v Nemčiji in Belgiji.
Unija je s podjetjem do zdaj sklenila dve pogodbi o nakupu 600 milijonov odmerkov cepiva. Dobava se je začela konec lanskega leta, za obdobje od začetka aprila do konca junija pa EU pričakuje 250 milijonov odmerkov.
Evropska komisija je ta teden sporočila, da bo julija na voljo dovolj cepiva za 70 odstotkov odraslih prebivalcev Unije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje