Na sestanku politične skupine Evropska ljudska stranka (EPP) so po napovedih govorili tudi o slovenski podpori Madžarske v razpravi o spornem zakonu o pravicah oseb LGBTIQ, ki po mnenju Evropske komisije diskriminira to skupnost. V EPP-ju namreč menijo, da je ta zakon povsem nesprejemljiv. Janšev tesen odnos z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki je pred nekaj meseci zapustil največjo evropsko politično družino EPP, tako sproža vprašanja, kako se bodo v stranki spoprijeli s tem, da vodja stranke, ki je članica njihove politične družine, podpira Orbanovo politiko.
Weber: Janšo podpiramo
Na katerih področjih pričakujete dejanski napredek v prihodnjih šestih mesecih?
Slovensko predsedovanje prihaja v času, ko je pandemija covida-19 še vedno glavna tema. Zato pričakujemo, da bomo našli odgovore, kako Evropo pripraviti na prihodnje podobne krize. Krepitev zdravstvene unije je za nas ena od prednostnih nalog. To, kar smo dosegli s cepivi, da smo se zaščitili pred tem virusom, ta uspeh bi lahko izkoristili tudi pri Alzheimerjevi bolezni ali v boju proti raku, da bi bila Evropa boljša. Zato velik poudarek dajemo obdobju po pandemiji.
Premierja so pozvali, naj kar najhitreje imenuje evropska tožilca. Kako velika je za vas ta težava?
Odličen znak je, da se je slovenska vlada, država Slovenija, pripravljena priključiti evropskemu tožilstvu in da je Slovenija v dobro evropskih državljanov pripravljena preganjati davčne goljufije. Države, kot sta Danska ali Švedska, tega niso pripravljene početi. Zato je to dober znak. Žal pa je popolno delovanje zdaj oteženo, saj Slovenija ni imenovala kandidatov za tožilca. Zato smo prosili, naj se to uredi.
Do kdaj pričakujete to imenovanje?
Premier Janša nas je obvestil o notranjih postopkih, zato sklepamo, da bo to dokončno urejeno v prihodnjih nekaj tednih.
Naslednje vprašanje je svoboda medijev v Sloveniji. Številni poslanci so glede tega izrekli ostre kritike. Kako vi vidite svobodo medijev v Sloveniji?
Svoboda medijev je temeljna vrednota Evropske unije, brez nje si Unije ne moremo predstavljati, je del evropskega načina življenja. V Sloveniji vidim ostre politične razprave med različnimi strankami, vidim pa tudi številne novinarje, ki so kritični do vlade. To je dobro. Dobro je, da je to mogoče. Dokončna ocena, ali gre res za zlom pravne države, ali zadeve potekajo dobro ali ne, pa je v rokah Evropske komisije. Potrebujemo nevtralno presojo. Povedati je treba, da moramo na Madžarskem preveriti celo vrsto točk, da bomo videli, ali pravna država deluje. Tudi vaša vlada je komisiji dala predloge in besedila za tiste točke, pri katerih prosi za natančnejši pregled. Zdi se mi, da je to povabilo Janševe vlade, da je pripravljena sprejeti pregled. Podpredsednica Jourová pa mora zdaj oditi v Slovenijo in opraviti revizijo.
Še zadnje vprašanje. Številni kritiki premierja Janšo povezujejo z madžarskim premierjem Orbánom. Njegova stranka Fidesz je zapustila vašo politično družino. Vas skrbi, da bo tudi SDS zapustil vašo politično družino, da bo sledil madžarskemu premierju?
Vladajoča slovenska stranka, SDS, je članica družine ELS in Janeza Janšo vidim kot nekoga, ki želi graditi mostove, ki bo poskusil Evropo držati skupaj. To zelo spoštujem. Ima demokratični mandat, v slovenskem parlamentu so ga izbrali svobodno izvoljeni poslanci, tako je dobil mandat, da je prevzel vlado in zato ima pri delu našo popolno podporo. Upam tudi, da mu bo uspelo politiko Evropske ljudske stranke predstavljati tako, da bodo prepričani tudi ljudje v Sloveniji.
Res zadnje vprašanje. Ali torej ELS popolnoma podpira premierja Janšo ali imate pomisleke zaradi njegovega vedenja?
Evropska ljudska stranka podpira Janeza Janšo, želimo, da bi delal zelo uspešno, a so tudi določene točke, pri katerih bomo razpravljali, se pogovarjali o prihodnosti. Ima demokratični mandat, izbral ga je parlament, podpiram ga pri tem, da bo za Evropo opravljal uspešno delo.
Na novinarsko vprašanje, ali ga skrbi članstvo SDS-a v EPP-ju, je Janša na novinarski konferenci odgovoril, da se trenutno ne ukvarjajo s takšnimi političnimi vprašanji in s članstvom SDS-a v EPP-ju. "Trenutno smo osredotočeni na izzive, ki smo jih predstavili," je dejal Janša po predstavitvi prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Dodal je še, da je evropski političen prostor dinamičen in da se bo spreminjal, da bo naslednji Evropski parlament drugačen, kot je bil drugačen po vsakih evropskih volitvah. "Bomo videli, kaj bo," je dejal.
Nove politične skupine naj za zdaj ne bi bilo na vidiku
Janša je komentiral tudi manifest 16 evroskeptičnih, desno usmerjenih političnih strank iz 15 članic EU-ja, ki so v petek podpisale skupno izjavo o prihodnosti Evrope in z njo postavile pravne temelje za sodelovanje na ravni Evropskega parlamenta. Med šestnajsterico so Liga Mattea Salvinija, poljska Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega, Orbanov Fidesz, predsednica francoskega Nacionalnega zbora Marine Le Pen in Santiago Abascal Conde iz španske stranke Vox.
V Evropskem parlamentu sicer poudarjajo, da nove politične skupine za zdaj ni na vidiku in da niti ni bil namen manifesta vzpostaviti nove skupine, temveč zgolj opredeliti skupne točke sodelovanja. Za vzpostavitev nove skupine je sicer potrebnih 25 članov iz najmanj sedmih članic Unije.
Janša je v komentarju tega manifesta v Strasbourgu dejal, da ga še ni imel časa prebrati, a da so zanj vse politične skupine v Evropskem parlamentu enako legitimne. V razpravi o prihodnosti Evrope je treba dati priložnost tudi tistim, s katerimi se ne strinjamo, saj se bo sicer slabo končalo, je opozoril. Ob tem je spomnil na načrtovano razpravo o prihodnosti Evrope v okviru Blejskega strateškega foruma v septembru, v okviru katerega pripravljajo tudi okroglo mizo s predstavniki vseh političnih skupin v Evropskem parlamentu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje