Odpornost in okrevanje Unije je bila ena ključnih tem pogovorov slovenske vlade s konferenco predsednikov Evropskega parlamenta. "Veseli smo, da vidimo sonce na koncu tega oblačnega epidemičnega leta, ki je za nami, in da je pred nami čas okrevanja," je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Janša.

Mora pa biti to tudi čas doseganja večje odpornosti EU-ja za primer podobnih ponovnih kriz. Slovenija je trdno odločena, da bo to prednostno nalogo obravnavala v času predsedovanja, da bi dosegli strateško avtonomijo EU-ja na vseh kritičnih področjih, na katerih se je v zadnjem letu in pol izkazalo, da ima Unija pomanjkljivosti, je povedal.

Cilj je evropski požarni zid

Ob tem je kot pomembno navedel tudi vprašanje kibernetske varnosti. Slovenija si v okviru tria predsedujočih držav skupaj s Portugalsko in Nemčijo prizadeva tudi za kibernetsko odpornost EU-ja. Cilj je doseči, da Evropa postavi lastni požarni zid in zgradi lastne obrambne zmogljivosti pred kibernetskimi napadi, je pojasnil Janša.

V času slovenskega predsedovanja bo potekala tudi konferenca o prihodnosti Evrope, ki je po besedah Janše pomembna, ker prihaja v postepidemični čas, v čas okrevanja in prizadevanj za večjo odpornost, pa tudi v čas po brexitu. Ta razprava mora biti odprta in mora omogočiti sodelovanje vsem. Slovenija se bo trudila, da v drugi polovici leta predvsem odpre prostor razprave za vse, je dejal Janša.

Slovenija predlaga evropski inštitut za ustavno pravo

Na srečanju so govorili tudi o evropskem načinu življenja in spoštovanju vladavine prava. Vladavina prava predpostavlja enaka merila za vse, tudi enako obravnavo vseh držav članic EU-ja v okviru določil Lizbonske pogodbe. V tem okviru je mogoče doseči določen napredek, tako v posamičnih članicah kot tudi celotni Uniji, in to je tudi cilj Slovenije, je zatrdil premier.

Ob tem je dejal, da Slovenija predlaga ustanovitev evropskega inštituta za ustavno pravo. Evropska unija ob dilemah pretežno prosi za mnenje Beneško komisijo, ki je institucija Sveta Evrope. Potrebujemo lastno podobno institucijo in eden naših predlogov gre v smer ustanovitve evropskega inštituta za ustavno pravo, je dejal.

Tesno sodelovanje z Evropskim parlamentom

Slovenija si pri uresničevanju zadanih nalog v okviru predsedovanja želi tesnega sodelovanja z Evropskim parlamentom. Janša pričakuje, da bo to sodelovanje vsaj tako dobro kot v času prvega predsedovanja leta 2008.

Vloga Evropskega parlamenta je po Lizbonski pogodbi še pomembnejša in s tem tudi naša zavezanost temu, da to sodelovanje postavimo v središče postopkov v drugi polovici leta. Kakršen koli napredek pri odprtih vprašanjih v drugi polovici leta je mogoče doseči samo ob tesnem sodelovanju, je dejal Janša, ki je današnje pogovore označil za zelo konstruktivne.

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je po srečanju povedal, da je bila današnja razprava obsežna in da so s slovenskimi sogovorniki odprli veliko število vprašanj, ki se jih bodo morali lotiti tudi v času slovenskega predsedovanja, ko bo treba zastaviti novo perspektivo za EU po pandemiji covida-19.

Janša ni slišal vprašanja o STA-ju

Slovenski premier je na virtualni novinarski konferenci prejel več vprašanj novinarjev, med drugim v povezavi s slovenskim postopkom imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, širitvijo EU-ja, vladavino prava in položajem medijev v Sloveniji, konkretno glede financiranja Slovenske tiskovne agencije.

Na zadnje vprašanje sicer Janša ni odgovoril, saj po njegovih navedbah na njegovi strani ni bilo ne zvoka ne slike, zato vprašanja ni slišal.

Sassoli: Svoboda medijev pomembna za Evropski parlament

Sassoli pa je povedal, da so razpravljali tudi o financiranju tiskovne agencije in da so predsedniki političnih skupin Evropskega parlamenta v povezavi s tem postavljali vprašanja.

Slovenski premier je podal svoje obrazložitve glede načina financiranja, je še pojasnil Sassoli in dodal, da je za Evropski parlament vprašanje svobode medijev pomembno vprašanje.

Slovenija podpira vstop Hrvaške v schengen

Na vprašanje glede širitve EU-ja in schengenskega območja je Janša dejal, da Slovenija podpira tako vstop Hrvaške kot tudi Bolgarije in Romunije v schengen. To so koraki, ki po njegovem mnenju krepijo varnost v Evropi.

6. oktobra vrh EU-Zahodni Balkan

Širitev Unije bi morala biti strateški odgovor na številne izzive, med katerimi je Janša omenil vpliv tujih dejavnikov na Zahodnem Balkanu in vprašanje meja.

"Če mene vprašate, kako rešiti problematiko različnih pogledov na nekatera ključna vprašanja, tudi na meje v tej regiji, je odgovor na to evropska perspektiva. Morda tudi na način, da nekaj držav hkrati skupaj vstopi v EU," je dejal.

Premier je ob tem napovedal, da bo v Sloveniji 6. oktobra potekal neformalni vrh držav EU in voditeljev Zahodnega Balkana, na katerem bodo skušali to vprašanje spraviti z mrtve točke.

Predsedniki političnih skupin in slovenski ministri

Novinarska konferenca je hkrati potekala iz Bruslja, kjer je bil predsednik parlamenta Sassoli, in Brda pri Kranju, od koder je sodeloval Janša.

Na srečanju s predsednikom in vodji političnih skupin Evropskega parlamenta so ob premierju sodelovali tudi zunanji minister Anže Logar, gospodarski minister Zdravko Počivalšek, notranji minister Aleš Hojs, minister za kulturo Vasko Simoniti in minister za zdravje Janez Poklukar.

Pred začetkom predsedovanja virtualno srečanje vodstev slovenskega in Evropskega parlamenta

V okviru priprav na predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja je potekalo virtualno srečanje predstavnikov državnega zbora s konferenco predsednikov Evropskega parlamenta. V ospredju pogovora so bili priprave na parlamentarni vidik predsedovanja, širitvena politika EU-ja na Zahodni Balkan in okrevanje po pandemiji covida-19.

Virtualnega srečanja s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem in vodji političnih skupin so se poleg predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča udeležili vodje poslanskih skupin in predsednik odbora za zadeve EU-ja Marko Pogačnik.

V pogovoru so med drugim izpostavili teme, kot so potreba po krepitvi zdravstvenega sistema v EU-ju po pandemiji, vladavina prava in zavzemanje za razvoj pravnih instrumentov za krepitev pravne države, svoboda medijev in financiranje STA-ja v Sloveniji, širitvena politika EU-ja ob ohranjanju miru na Zahodnem Balkanu ter odnos Slovenije in EU-ja do nove administracije ZDA. Izpostavili so tudi konferenco o prihodnosti Evrope, podnebne spremembe, vprašanje migracij, okrevanje evropskega gospodarstva in socialne politike po pandemiji ter solidarnost EU-ja pri proizvodnji in delitvi cepiv proti covidu-19.