"Odločitev je v pristojnosti Evropske komisije in ta bo septembra ali oktobra dovolila uvoz," je za spletno izdajo nemškega tednika Die Zeit dejal neimenovani tiskovni predstavnik evropskega komisarja za zdravje Tonia Borga in dodal, da so opravili "strog in znanstveni proces vrednotenja".

Iz Bruslja so uradno sporočili, da Evropska komisija in članice EU-ja glede morebitnega dovoljenja za uvoz koruze SmartStax niso sprejele nobene odločitve. Postopek znotraj komisije tako še vedno poteka, končna odločitev pa se pričakuje jeseni.

Židan: Uvoz še ne pomeni sajenja
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je povedal, da je Slovenija vedno glasovala proti dovoljenju za uvoz gensko spremenjene koruze SmartStax in da gensko spremenjene koruze v Sloveniji ni.

Hkrati je opozoril, da morebitno dovoljenje Evropske komisije za uvoz t. i. "supergensko" spremenjene koruze še ne pomeni, da bo ta koruza lahko rasla v Evropi.

V tem trenutku ima v Evropi po Židanovih besedah dovoljenje za rast le gensko spremenjena koruza mon810, ki se trenutno proizvaja le znotraj petih držav članic EU-ja - na Portugalskem, v Španiji, na Češkem in Slovaškem ter v Romuniji. Drugod pa so jo že izločili.

V Slovenijo prihaja edino gensko spremenjena soja
V Sloveniji sicer ves čas potekajo monitoringi, poročila uvoznikov in vzorci meritev za zadnjih pet let pa kažejo, da v našo državo gensko spremenjena koruza ne prihaja. Večina manjkajoče koruze se uvozi iz Madžarske, ki ima tako kot Slovenija negativno stališče do genetsko spremenjenih organizmov v svojem prostoru.

Edina genetsko spremenjena surovina, ki prihaja v Slovenijo, je po ministrovem pojasnilu soja, ker je pač genetsko spremenjene že skoraj 80 odstotkov svetovne proizvodnje soje.

Sorta, ki proizvaja strupe proti insektom
Koruza SmartStax velja za "supergensko" spremenjeno koruzo, ki jo ameriški podjetji Monsanto in Dow Agroscience v ZDA pridelujeta od leta 2011, združuje pa dve že gensko spremenjeni sorti koruze.

Nova sorta je po mnenju kritikov zelo sporna, saj je odporna na dve vrsti sredstev za zatiranje plevela, hkrati pa lahko proizvede tudi strupe proti šestim različnim vrstam insektov, kot je npr. prosena vešča.

Posledice uporabe še niso jasno znane
Kmetje si lahko od nove sorte koruze sicer obetajo višji donos in lažjo uporabo, a kritiki opozarjajo, da so posledice uporabe nejasne tako za okolje kot ljudi. "Nobena druga dovoljena rastlina ne vsebuje toliko gensko spremenjenih sestavin. Sploh ni jasno, kako učinkujejo skupaj in kakšne posledice ima to na dolgi rok," poudarja Christoph Then iz svetovalne družbe Testbiotech.

Je bila odpoved le pretveza?
Monsanto, največji svetovni proizvajalec semen in eden večjih zagovornikov gensko spremenjenih organizmov, je sredi julija sicer sporočil, da bo prenehal vse aktivnosti za pridobivanje dovoljenj za odobritev svojih gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji.