Monstanto je gigant biotehnološke industrije in največji ameriški proizvajalec gensko spremenjenih semen, ki ima praktično monopol na področju biotehnološkega razvoja gensko spremenjenih organizmov. S 17.500 zaposlenimi je prisoten v 46 državah po vsem svetu, letno pa zasluži približno 11 milijard dolarjev. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1901, da bi iznašlo umetno sladilo saharin, od takrat dalje pa v njegovo zapuščino spadajo PCB (poliklorirani bifenili), vojni strup Agent Orange, ki so ga Američani v velikih količinah uporabljali v vietnamski vojni, ter trenutno najbolje prodajan herbicid Roundup, ki se uporablja skupaj z gensko spremenjenimi rastlinami, saj Monsanto razvija semena, ki so tolerantna na pesticid Roundup.

Korporacija trdi, da bodo prav z gensko spremenjenimi semeni in hrano sposobni rešiti svetovno lakoto in hkrati zmanjšati negativen vpliv na okolje, ves čas pa poudarja tudi, da je gensko spremenjena hrana neškodljiva, pa čeprav vse neodvisne študije kažejo drugače. Ker pa dokončnih in prepričljivih dokazov o škodljivih učinkih gensko spremenjenih organizmov še ni, Monsanto v Washingtonu in drugod po svetu brez posledic že dalj časa lobira, da bi se dovolila uporaba gensko spremenjenih organizmov brez nadzora.

Monsanto podpira tudi ameriška politika
V lobiranje se je vpletla tudi ameriška politika. Ameriško zunanje ministrstvo je med letoma 2005 in 2009 poslalo kar 926 diplomatskih depeš na svoja veleposlaništva v 113 državah po svetu, v katerih so jim naročili, naj pripomorejo k zmanjšanju odpora do gensko spremenjenih organizmov ter prispevajo k spodbujanju dobičkov večjih ameriških agrokemičnih podjetij, ki obvladujejo proizvodnjo koruze, soje in bombaža onkraj Atlantika.

Depeše, ki jih je objavil Wikileaks, je pregledala in v poročilu objavila ameriška nevladna organizacija Food and Water Watch, njihovo poročilo pa predstavlja malce drugačen pogled na moč biotehnične industrije. Jasno je, da biotehnološka podjetja, kot so Monsanto, Dupont, Syngenta, Bayer in drugi, promovirajo svoje gensko spremenjene organizme, presenečenje pa je, da so del te aktivne, celo agresivne kampanje tudi ameriška veleposlaništva po vsem svetu.

Ameriški kongres je marca sprejel tudi zakon (Monsanto Protection Act), ki Monsanto varuje pred preverjanjem škodljivosti njihovih izdelkov za žive organizme in omogoča, da prodajajo in sadijo organizme in semena, ki niso dobili zelene luči ministrstva in so potencialno škodljivi za človeka. Zakon ukinja določilo obveznega testiranja in vnaprej razveljavlja razsodbe sodišč, ki bi dokazovale škodljivost Monsantovih proizvodov. Določilo zakona sicer ne govori natančno o gensko spremenjenih organizmih, a nihče ne dvomi, da gre za to.

Monsanto s svojimi semeni prisoten tudi v Sloveniji
90 odstotkov vseh semen na svetu je v rokah multinacionalk, Monsanto pa je s svojo gensko spremenjeno Bt koruzo MON 810 prisoten tudi v Evropi in Sloveniji. V Evropski uniji je za uporabo kot živilo ali krma sicer dovoljenih 24 gensko spremenjenih organizmov, med njimi koruza, soja, oljna ogrščica, sladkorna pesa, bombaž, bakterijska biomasa in biomasa iz kvasovk za živalsko krmo.

V Sloveniji je v veljavi zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) z drugimi kmetijskimi rastlinami, ki omejuje uvajanje GSR-ja v kmetijstvo, ga pa ne prepoveduje, zato je uporaba GSO-ja povsem odvisna od vsakega posameznika. Da na svojih področjih ne bodo gojile gensko spremenjenih rastlin, se je zavzelo že 80 slovenskih občin.

Slovenija ima sprejete tudi ustrezne zakone, ki regulirajo področje gensko spremenjene hrane. Kot nam je povedala Katarina Hölzl iz Fundacije za ohranitev semen, ima strokovna javnost glede vprašanja gensko spremenjene hrane deljeno mnenje. Nekateri se zavzemajo za gensko spremenjeno hrano in menijo, da brez nje ni prihodnosti, po drugi strani pa številni strokovnjaki menijo, da je mogoče proizvesti zadostne količine hrane na ekološki, biodinamični in permakulturni način. "Da to ni zgolj fikcija, kažejo številni konkretni primeri podjetij v tujini, kot je podjetje SEKEM, ki s svojim trajnostnim načinom delovanja konkurira na globalnem trgu," je pojasnila sogovornica.

Velik problem je (ne)označevanje GSO-ja
Nevladne organizacije ves čas opozarjajo na pasti gensko spremenjene hrane, predvsem na neoznačevanje. "Če gensko spremenjena hrana ni označena, lahko zbolimo, ne da bi vedeli, kaj je resnični vzrok za našo bolezen. In če ne vemo, ne moremo trditi, da je bolezen posledica uživanja gensko spremenjene hrane," je povedala Hölzlova in ob tem opozorila, da je vnos GSO-ja v Slovenijo še posebej nevaren zaradi prepletenosti obdelovalnih in drugih površin ter možnosti kontaminacije ekoloških posevkov.

"Menimo, da morajo biti izdelki, ki so proizvedeni iz GSO-ja, označeni z besedami "gensko spremenjen" oz. "proizveden iz gensko spremenjenega organizma". Nosilci dejavnosti morajo zagotoviti tudi sledljivost posameznega GSO-ja skozi vse faze dajanja v promet. Smešno je, da smo v situaciji, ko smo priča certificiranju ekoizdelkov in izdelkov, ki deklarirajo, da v njih niso gensko spremenjeni organizmi, koliko pa je na trgu izdelkov z gensko spremenjenimi organizmi, ki vplivajo na spremembe v človeškem organizmu, pa ni jasno označeno," je povedala Katarina Hölzl.

"Če bi laično sklepali o količini gensko spremenjene hrane pri nas, bi lahko rekli, da je vsa hrana, ki ni označena, da ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov, gensko spremenjena," pravi Hölzlova. Glede testiranj GSO-ja v Sloveniji je sogovornica povedala še, da ta zagotovo izpolnjujejo standarde, ki so določeni, a ob tem opozorila, da ni težava v ustreznosti testiranja, ampak v tem, da se testirajo zgolj določeni izdelki in ne vsi.

Kmetje v Sloveniji (še) niso ogroženi
Zaradi skoraj absolutne prevlade Monsanta in drugih korporacij na ameriškem trgu so se v zagati znašli predvsem manjši kmetje, ki se ne strinjajo z uporabo gensko spremenjenih semen, saj jih Monsanto s svojimi patenti in tožbami uničuje. "Trg v ZDA je precej liberalen in prav zato je podjetje Monsanto dobilo posebno podporo s strani ameriške vlade. Kmetje v Indiji, v ZDA niso dovolj zaščiteni in so podvrženi vplivom korporacij, katerih moč temelji na patentih. Ljudje se zaradi vsakodnevnega boja za preživetje ne zavedamo, kaj se dogaja pred našim nosom. Prav ta trenutni boj za preživetje nas pelje v popolno odvisnost človeštva od korporacij," je povedala Hölzlova in dodala, da naši kmetje še niso ogroženi zaradi Monsanta, saj bi v nasprotnem primeru o tem zagotovo spregovorila njihova združenja.

"Slovenski kmetje so zaščiteni toliko, kolikor se sami zavedajo svojega poslanstva. Če se nekdo odloči, da bo zaradi donosov uporabljal gensko spremenjeno koruzo, da bo uporabljal pesticide in druge preparate, je to njegova osebna odločitev. Če bodo kmetje dobili dovolj podpore s strani ministrstva v smeri razvoja ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega kmetovanja, in bodo potrošniki prepoznali potencial v tem in takšne izdelke tudi kupovali, se bo način kmetovanja temu tudi prilagodil. Kmet hrano proizvaja za potrošnika. Naj pa ob tem povem, da ministrstvo za kmetijstvo že zdaj s posameznimi subvencijami podpira prehode iz konvencionalnega kmetovanja v ekološko," je še dodala sogovornica.

49 držav, dva milijona ljudi proti Monsantu
Zaradi svojega modela kmetovanja, ki temelji na uporabi kemikalij, monokultur, gensko spremenjenih organizmov in marginalizaciji malih kmetovalcev, se je Monsanto znašel na udaru okoljevarstvenikov, kmetovalcev, nevladnih organizacij in običajnih uporabnikov hrane. Tako so se ti odločili, da bodo 25. maja organizirali svetovni shod proti Monsantu, ki se mu je pridružila tudi Slovenija.

Številne nevladne organizacije in več kot dva milijona ljudi je sodelovalo pri globalnem shodu proti Monsantu (March Against Monsanto), s katerim so želeli v 49 državah na več kot 390 dogodkih opozoriti na vplive gensko spremenjenih semen na celotno prehrambno verigo in na posege korporacij na področja, ki odločilno vplivajo na celoten ekosistem. Opozarjajo na patentiranje mleka žensk, patentiranje DNK-ja, na semena, ki so gensko spremenjena in se lahko v naravi prek opraševanja mešajo z gensko nespremenjenimi semeni in na tožbe s strani multinacionalk in zahteve po intelektualni lastnini na področjih, ki so osnova za zagotavljanje miru, prehranske varnosti in zdravja.

Pomembna družbena odgovornost
Shod v Sloveniji, ki je imel podnaslov "Pro(za)test za prihodnost - sejemo prihodnost", se je zavzel za reproduktivna semena, za ekološka živila, za družbeno odgovornost, za varno hrano, za kakovostna živila, za lokalno, svežo, domačo in gensko nespremenjeno hrano. Organizator shoda, Fundacija za ohranitev semen, opozarja, da imamo državljani pravico vedeti, v katerih izdelkih je gensko spremenjena hrana, zato so začeli zbirati tudi podpise za peticijo, s katero želijo doseči, da bi se začelo v Sloveniji in Evropski uniji označevanje živil in krme, ki vsebuje gensko spremenjene organizme.

Poleg shoda, ki se je odvijal na Trgu svobode v Mariboru, je po vsej Sloveniji potekala tudi gverilska akcija sejanja semen. "Vsak lahko vzame seme in ga posadi v svoji okolici, na vrtu, kjer koli. V Fundaciji za ohranitev semen verjamemo, da je vsak državljan tisti, ki seje prihodnost, in da semena sodijo v roke ljudi," je povedala Hölzlova.

Evropska uredba o semenarstvu še ni dokončna
Shod proti korporaciji, ki s semenarsko proizvodnjo že obvladuje velik del sveta in izpodriva lastno domačo semenarsko proizvodnjo, pa sovpada tudi s sprejemanjem evropske uredbe o semenarstvu. Neuradne informacije, ki so pričale, da naj bi Evropska komisija pripravljala uredbo, ki bi omejila pridelavo in izmenjavo semen, kar naj bi vplivalo predvsem na male kmete in vrtičkarje, so v več evropskih državah sprožile pravi vihar nasprotovanj. Po uradni objavi predloga uredbe 6. maja se je razburjenje poleglo, saj omejitev za male pridelovalce zelenjave v tem ni, ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa še do ponedeljka zbira predloge za izboljšanje omenjene uredbe.

Nekaj utrinkov s protesta v Mariboru si oglejte v spodnji galeriji.