Bi nas moralo skrbeti, da sami pridobimo le dobro desetino semena za krompir in tako rekoč nič za koruzo, s katero je zasejana kar tretjina slovenskih polj?

Je skrb vzbujajoče, da je ponudba semen zelenjadnic, tako za vrtičkarje kot za večje proizvajalce, povsem prepuščena trgu in da je ohranjanje semen avtohtonih sort zelenjadnic odvisno le od ene semenarske hiše in nekaj ljubiteljskih organizacij? Ali pa so take skrbi ob globaliziranem trgu, v objemu Unije in ob močnih multinacionalnih ponudnikih povsem odveč?

V Reakciji Vala 202 se je teh vprašanj s sogovorniki lotila Jana Vidic.