Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je v pogovoru o položaju in prihodnosti evropskih medijev, ki ga je objavil EurActiv, odgovarjala tudi na vprašanje glede Slovenije – natančneje glede "vprašljivih strategij financiranja medijev" ter premierjevih "ciljno usmerjenih kampanj" proti nekaterim medijem, kot je Slovenska tiskovna agencija, in njegovih neposrednih napadov na konkretne novinarje, še posebej z vidika prihajajočega predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja.
"V zadnjih pogovorih s slovenskimi ministri sem izrazila svojo zaskrbljenost. Mislim, da premier Janša mednarodnega ugleda Slovenije ne jemlje dovolj resno. Njegovi osebni napadi na posamezne novinarje so presenetljivi, saj je bil sam nekoč novinar," je odgovorila komisarka.
Pritrdila je, da je v Sloveniji ogroženo vzdržno financiranje medijev. "Kako je to vplivalo na Slovensko tiskovno agencijo, je po mojem mnenju resen razvoj dogodkov v napačno smer. In nisem samo jaz tista, ki to spremlja. Prejemam številna pisma in številne prošnje za ukrepanje," je dejala.
Pogovor s podpredsednico komisije je sicer obravnaval številna vprašanja, povezana s položajem medijev v Evropi – od strategije Evropske komisije na področju medijske politike, še posebej z vidika digitalizacije, in pomena evropske direktive o avtorskih pravicah do npr. težav, kot sta medijsko lastništvo in t. i. selektivno financiranje medijev nekaterih vlad.
Jourova je med drugim izrazila tudi zaskrbljenost ob kritikah na račun svoje države, Češke, kjer naj bi bila ogrožena neodvisnost javne televizije, in ob tem, da smo v današnji Evropi priča umorom novinarjev, kakršen je bil pred kratkim v Grčiji.
Preiskovalci NPU-ja obiskali predsednika nadzornega sveta STA-ja Terčelja
Medtem pa zgodba o Slovenski tiskovni agenciji dobiva nove razsežnosti. Po poročanju časopisa Dnevnik so v četrtek preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) obiskali predsednika nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije Mladena Terčelja. Ta je za STA potrdil, da so ga v četrtek na njegovem domu obiskali preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). "Do pogovora še ni prišlo. Poudarjam, da imam veliko zaupanje v delovanje pravne države in s tem tudi neposredno v delovanje NPU-ja," je zapisal Terčelj.
Obisk preiskovalcev NPU-ja pri Terčelju pa so za Dnevnik potrdili tudi na Generalni policijski upravi. "Na podlagi prejete prijave preiskovalci NPU-ja vodijo predkazenski postopek za sum storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. Več podatkov vam ne moremo posredovati zaradi varovanja interesa predkazenskega postopka," so navedli na policiji. Pojasnili so tudi to, da so prejeli konkretno prijavo suma kaznivega dejanja in da preiskava torej ne poteka (le) na podlagi sklepa vlade.
Vlada je namreč marca nadzornemu svetu STA-ja predlagala razrešitev direktorja Bojana Veselinoviča in sprejela sklep, naj notranje ministrstvo preveri, ali ravnanja direktorja Veselinoviča vsebujejo elemente kaznivih dejanj. Predlagala je tudi nadzor inšpektorata za delo. Predstavniki inšpektorata za delo so nekaj dni pozneje nadzor na STA-ju tudi opravili, pri čemer so pojasnili, da nadzor opravljajo po uradni dolžnosti.
Veselinovič je sicer v ponedeljek vladi v dopisu in javno sporočil, da ji kot edinemu družbeniku STA-ja omogoča dostop do vseh poslovnih knjig in spisov. Pozival jo je tudi, naj pisno sporoči, komu in na kakšen način naj se omogoči dostop do želene dokumentacije. Kot je zapisal, je v soboto minil 100. dan, odkar STA ni dobil niti evra za opravljeno javno službo v letošnjem letu.
Ukom: Od STA-ja prejeli samo račun za javno službo za marec
Ukom pa je v sporočilu za javnost pojasnil, da je po pregledu dokumentacije do danes od STA-ja prejel le en nov dokument, čeprav je bilo v ponedeljek iz dopisa direktorja STA-ja Veselinoviča razumeti, da bo dostavil celotno zahtevano dokumentacijo. "Žal pa je bil edini dokument račun za domnevno opravljeno javno službo v marcu," so navedli.
"Ravnanje direktorja STA-ja Bojana Veselinoviča se zdi več kot nenavadno, v vsakem primeru pa nesprejemljivo in zavržno. V prvi vrsti do vseh zaposlenih na STA-ju, ki jim ne more biti vseeno za prihodnost podjetja in si tako kot vlada zagotovo želijo transparentno in zakonito poslovanje svojega podjetja. Transparentno poslovanje pomeni tudi dostojno in pravično plačevanje vseh zaposlenih, ne zgolj posameznikov," so zapisali pri Ukomu.
Ob tem so spomnili, da je Ukom že oktobra lani na direktorja STA-ja naslovil več zahtev po posredovanju dokumentacije v skladu s 6. členom pogodbe med Ukomom in STA-jem, med drugim tudi mesečni izkaz uspeha za preteklih 24 mesecev in bilanco stanja, konto kartice vseh prihodkov za zadnjih 24 mesecev, izpisek prometa na banki za zadnjih 24 mesecev, kopijo pogodb vseh naročnikov in seznam vseh naročnikov ter vse morebitne spremembe cen za vsako leto posebej za zadnjih pet let.
Veselinovič: Urbanija zlorablja vladne kanale za zavajanje
Direktor STA-ja Bojan Veselinovič je zavrnil navedbe Ukoma glede poslovanja agencije. "Namesto da bi vlada nemudoma sporočila, komu in na kakšen način naj dostavimo želeno dokumentacijo, zdaj direktor Ukoma vladne kanale zlorablja za objavo zavajajočih informacij," je navedel v odzivu na petkovo objavo Ukoma.
Veselinovič je znova poudaril, da STA "še vedno čaka odgovor edinega družbenika STA-ja – in to ni Ukom – na vprašanje, komu in na kakšen način naj omogoči dostop do vseh poslovnih knjig in spisov".
Obenem zavrača navedbe Ukoma v povezavi s poslovanjem STA-ja. Gre na prvem mestu za trditev, da je STA na Ukom poslal račun za javno službo, ki naj bi bila v marcu "domnevno" opravljena. "Več kot očitno je, da jo STA v skladu z zakonom opravlja ves čas in nepretrgoma. Ustanovitelj pa javne službe ne plačuje že od začetka tega leta," je poudaril Veselinovič. S tem Ukom po njegovem mnenju "grobo krši" sedmi protikoronski zakon, po katerem je dolžan letos zagotoviti njegovo financiranje v skladu s poslovnim načrtom STA-ja za leto 2021 ne glede na to, ali je podpisana pogodba o opravljanju javne službe.
Dodal je, da je vse preteklo desetletje STA zagotavljal pozitivno poslovanje s svojo tržno dejavnostjo. Z njenimi presežki je pokrival tudi izgubo pri opravljanju javne službe, saj je bilo nadomestilo zanjo vedno manjše od stroškov, ki so pri tem nastajali.
Veselinovič: Zlonamerne trditve Ukoma
Trditve Ukoma o pokrivanju tega minusa s poljubnim številom aneksov so zato zlonamerne. "Vsak od teh aneksov namreč temelji na sprejetem rebalansu poslovnega načrta. To velja tudi za navedenih 50.000 evrov, kolikor jih je STA od ustanovitelja dodatno dobil v marcu preteklega leta, ko je bilo do konca leta še 10 mesecev. In prav zaradi tega smo ustanovitelju vsak mesec z ustreznimi listinami utemeljili dodatno dobljena sredstva za javno službo – po 5000 evrov na mesec," je zapisal Veselinovič.
To je po Veselinovičevih navedbah vsa matematika, ki jo "pokvarjeno reinterpretira" direktor Ukoma Uroš Urbanija. Na ta način "išče izgovore za finančno izčrpavanje STA-ja in se pri tem sprevrženo sklicuje na skrb za zaposlene".
Tudi trditev o oškodovanju STA-ja za 250.000 evrov s pogodbo o izmenjavi storitev z enim od naročnikov je po navedbah direktorja STA-ja popolna laž. Kot je zatrdil, ne gre za nikakršno oškodovanje, ampak za povsem običajno poslovno obliko sodelovanja v obojestranskem interesu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje