Po srečanju z makedonskim premierjem Zoranom Zaevom je Juncker dejal, da ni prišel razkrit datuma za začetek pristopnih pogajanj, do katerega pa bi lahko prišlo v prihodnjih mesecih. Makedonija mora sicer najprej rešiti spor z Grčijo glede imena. Če bo država pot nadaljevala na tak način, bo komisija v roku nekaj mesecev lahko predlagala začetek pristopnih pogajanj, je na skupni novinarski konferenci z Zaevom dejal Juncker. Makedonija je po njegovih besedah že dosegla velik napredek, a mora storiti še nadaljnje korake, poroča makedonska tiskovna agencija MIA.

Kot je zatrdil Juncker, bo Bruselj o pristopnih pogajanjih z državami Zahodnega Balkana odločal ločeno, glede na prizadevanja posamezne države.

Zaev je medtem poudaril prizadevanja Makedonije za izboljšanje sosedskih odnosov. "Makedonija je poudarek dala izgradnji novih mostov sodelovanja, odprtemu dialogu na temelju obojestranskega spoštovanja," je poudaril. Ni lahko razrešiti starih težav, a Makedonija ostaja resno predana iskanju rešitev za vprašanje imena, je zagotovil.

Junckerja spremlja tudi komisar za širitev Johannes Hahn. Do turneje prihaja, potem ko je Evropska komisija na začetku meseca predstavila svojo strategijo za Zahodni Balkan, s katero želi po več letih oživiti širitveni proces. Sprva je bilo napovedano, da se bo Junckerju in Hahnu pridružila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini, a je v Skopje zaradi napak pri pripravi dnevnih redov ne bo.

Nov zagon širitvi
Evropska komisija je s pred dnevi objavljeno širitveno strategijo za Zahodni Balkan znova zagnala razpravo o tem območju ter posledično vsaj posredno priznala, da je širitvena utrujenost za Unijo prej težava kot kaj drugega. Unija se je namreč v zadnjih letih z regijo ubadala predvsem z vidika varovanja zunanjih meja Unije, pri migrantskem valu denimo, po večletnem pripiranju vrat pa se je prav tu zavedela poskusov vplivanja Kitajske in Rusije. Zdaj želi znova pokazati svojo mehko moč.

Evropska delegacija na čelu z Junckerjem bo tako v Beograd prispela nekaj dni po obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Srbija in Črna gora sta državi, ki bi utegnili v Unijo vstopiti do leta 2025. Pri komisiji so sicer dali jasno vedeti, da ta časovnica ni trdna, pri čemer med državami članicami ni popolnoma enotnega stališča o tem, ali dejansko podpirajo to možnost.

Zadnje zasedanje zunanjih ministrov Unije je namreč pokazalo na resna razhajanja. Nekateri so vztrajali, da je časovnica premalo ambiciozna, drugi spet, da so merila, ki jih morajo države za vstop doseči, tista, ki so ključna za napredek. Prvi komisar Juncker je pred dnevi govoril tudi o tem, da si v prihodnje v Uniji ne želi držav z odprtimi mejnimi vprašanji. Kaj bi tak dodaten kriterij, ki ga sicer ni med zahtevanimi, pomenil za prihodnost širitev na Balkanu, je nejasno, jasno je le, da odprta vprašanja obstajajo.

Natrpan urnik
Juncker bo po obisku Makedonije, ki na evropski poti stagnira, ker nima rešenega imena v soglasju z Grčijo, obiskal Albanijo. V ponedeljek bo v Srbiji, v torek v Črni gori ter v Bosni in Hercegovini, v sredo na Kosovu, turnejo po Balkanu pa bo sklenil v Sofiji v četrtek, s kosilom s šesterico predsednikov vlad in gostiteljem, bolgarskim premierjem Bojkom Borisovom.