Države članice ne najdejo skupnega jezika glede obveznih begunskih kvot, zato ne morejo skleniti dogovora o reformi evropskega azilnega sistema, za katero je bilo napovedano, da bo sprejeta do konca tega meseca.

To je tudi povod za spor med nemškima strankama, Krščansko-demokratsko unijo (CDU) Angele Merkel in njeno bavarsko sestrsko Krščansko-socialno unijo (CSU). Kot smo poročali v ponedeljek, je nemški notranji minister Horst Seehofer za zdaj nekoliko popustil pri zahtevi, da bi morala Nemčija na svojih mejah zavračati vse prebežnike, ki so jih registrirali že v drugih državah Evropske unije. Seehofer zahteva strožji nadzor na meji in obširnejše zavračanje migrantov, kanclerka pa je zavrnila kakršno koli samodejno zavračanje migrantov na meji. Če bi zavračali na meji vse migrante, ki so že registrirani v drugih državah članicah EU-ja, bi lahko povzročili "negativni učinek domin", je dodala.

Nemška kanclerka in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v torek podprla sodelovanje s članicami, v katere prihaja največ prebežnikov, in se zavzela za gradnjo centrov v afriških državah. Macron je podprl kanclerkina prizadevanja za zmanjševanje števila prebežnikov v Evropski uniji na evropski, in ne nacionalni ravni.

V primeru zaostritve migracijske politike in množičnejšega zavračanja migrantov na nemški meji podobne ukrepe napoveduje tudi Avstrija. Poleg tega se zaradi migracijskih izzivov zaostrujejo odnosi med Francijo in Italijo, ki je z novo vlado še zaostrila retoriko in politiko na tem področju.