"Zelo trpim zaradi mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Namesto da bi bila meja določena, preden sta državi vstopili v EU, je bilo treba zadevo prepustiti mednarodnemu sodišču. To je odločilo, strani pa se ne znata dogovoriti, kaj storiti s to razsodbo. Tega nočem več doživeti. Na Zahodnem Balkanu je še vedno precej mejnih sporov, ki jih bo treba rešiti pred nadaljevanjem širitve Unije," je dejal

Juncker, ki namerava konec februarja in marca obiskati Zahodni Balkan, je sicer presodil, da se te države v tem trenutku še ne morejo pridružiti EU-ju, vendar je pomembno, da ohranijo evropsko perspektivo. "Če bi se države Zahodnega Balkana oropalo evropske perspektive, bi lahko zelo hitro, skoraj čez noč, spet bili priča konfliktom," je opozoril. Ob tem je dejal, da je to zelo zapletena in občutljiva regija, za katero je odgovorna Evropa. Skupaj s širjenjem evropske perspektive pa mora EU na Zahodni Balkan izvažati tudi stabilnost, namesto da se "nestabilnost iz Zahodnega Balkana uvaža v Evropsko unijo".

Bildt: Edina rešitev je sprejetje arbitraža
Kot je za TV Slovenija v Münchnu medtem menil nekdanji švedski zunanji minister Carl Bildt, je obveza Slovenije in Hrvaške do EU-ja, da spoštujeta arbitražno razsodbo. "Mislim, da je edini logičen način za rešitev sprejetje arbitraže," je dodal Bildt, ki je bil švedski zunanji minister, ko sta Slovenija in Hrvaška leta 2009 v Stockholmu podpisali arbitražni sporazum.

Juncker ne izhaja s pravega stališča
Na Junckerjev govor se je odzvala obrambna ministrica Andreja Katič. Glede na to, da je stališče Evropske komisije, da pridružitev ne bo šla naprej, če meje ne bodo urejene - neurejene pa so meje s Hrvaško -, je dana velika prednost Hrvaški. To ni dobro in ni prav, je dejala Katičeva, ki poudarja podporo Slovenije pridružitvi preostalih držav Zahodnega Balkana Uniji.

Katičeva tudi poudarja, da Juncker ni izhajal s pravega stališča, češ da so težave samo pri implementaciji. Težava je v tem, da Hrvaška ne spoštuje in ne priznava odločitve arbitražnega sodišča, je poudarila.

V Münchnu je imela Katičeva tudi dvostransko srečanje z estonskim obrambnim ministrom Jürijem Luikom. Estonija po njenih besedah prednjači na področju kibernetske obrambe in lansko jesen smo posredovali vlogo, da bi se pridružili njihovemu Natovemu centru odličnosti za kibernetsko obrambo.

Sodišča boljša od arbitraže
Hrvaška zunanja ministrica Marija Burić Pejčinović pa meni, da je spore o meji med državami jugovzhodne Evrope, ki jih ne bi bilo mogoče rešiti dvostransko, bolje prepustiti mednarodnim sodiščem kot pa arbitraži.

Ministrica je poudarila, da Hrvaška želi nerešene mejne spore rešiti neodvisno od procesa pristopanja držav k Uniji. "Če se ta proces vodi v dobri veri, potem je to mogoče doseči prek dvostranskega pogovora. Kjer to ni mogoče, bi bilo po naših izkušnjah bolje iti na stalna sodišča, mednarodno (meddržavno) sodišče v Haagu ali mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu," je dejala.

"Stalna sodišča imajo več izkušenj in lahko smo prepričani, da bosta obe strani lahko sprejeli take odločitve," je dodala.