Prvi dan so udeleženci in politiki razpravljali predvsem o številnih vojnah v svetu, evropski politiki pa so opozarjali, da je treba izboljšati učinkovitost Evropske unije in slediti motu francoskega predsednika Emmanuela Macrona in ustvariti Evropo, ki nas varuje.

Kot je za Radio Slovenija iz Münchna poročala Polona Fijavž, je bilo prvi dan 54. varnostne konference slišati dramatične pozive predvsem nemških in francoskih politikov po tesnejšem sodelovanju znotraj EU-ja, če želi ta biti učinkovitejša in s tem pomembnejši igralec na svetovnem odru.

Danes so bili na vrsti nekoliko drugačni toni. Udeležence so nagovorili britanska premierka Theresa May, avstrijski kancler Sebastian Kurz, poljski premier Mateusz Morawiecki, ruski zunanji minister Sergej Lavrov, turški premier Binali Yildirim.

"Sodelovanje želimo tudi po izstopu iz EU-ja nadaljevati in krepiti," je v svojem nagovoru dejala britanska premierka. "Svoje narode moramo ščititi. Varnost Evrope je naša varnost," je poudarila in dodala, da to zlasti velja v boju proti terorizmu. "To ni čas, ko bi si lahko dovolili ovire pri sodelovanju, ogroženost varnosti naših državljanov zaradi konkurence med partnerji, institucionalne okorelosti in zasidranih idej," je opozorila.

Ustrezna pogodba bi sicer po njenih besedah morala upoštevati suverenost Velike Britanije in predvideti, da bodo v določenih primerih pristojne evropske pravosodne instance, v drugih pa britanske.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je po govoru Mayeve dejal, da bo varnostno sodelovanje z Veliko Britanijo še naprej potrebno. A tovrstno zavezništvo ne more imeti nikakršnega vpliva na druga pomembna vprašanja. "Ni mi všeč, da se razmišljanja o varnostni politiki meče v isti koš z drugimi političnimi razmišljanji," je dejal.

Možnost vnovičnega referenduma o članstvu v EU-ju je Mayeva zavrnila. Velika Britanije bo konec marca zapustila unijo, je dejala premierka, ki je doma pod precejšnjim pritiskom - vlada z le majhno večino, njeni ministri pa so glede poteka brexita neenotni.

Steber zahodnih vrednot
Sporočila evropskih politikov naj bi bila pomembna tudi glede na to, kar je bilo slišati včeraj, namreč da mora Unija prevzeti vlogo stebra zahodnih vrednot ob umiku ameriške administracije kot svetovnega branilca liberalnega, zahodnega sveta in da lahko to stori le, če je bolj povezana in enotna. Vsi v EU-ju sicer ne mislijo tako.

Zanimiva bo tudi razprava o jedrski varnosti po lanskem sporu med ZDA in Severno Korejo, ki bi lahko imel nepredstavljive posledice za ves svet. Teme razprav bodo tudi razmere v severnoafriških in arabskih državah, varnostne razmere na Bližnjem vzhodu, kjer se spori med številnimi državami poglabljajo, in pa boj proti islamskim skrajnežem na Bližnjem vzhodu.

Varnostna konferenca se bo zaključila v nedeljo, na njej pa sodeluje približno 20 voditeljev držav in vlad ter 75 zunanjih in obrambnih ministrov.