V dokumentih EU-ja mora biti zapisano, da je skupna obramba naloga izključno zveze Nato, je po koncu zasedanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju poudaril ameriški obrambni minister Jim Mattis, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Mattis je s tem izrazil zaskrbljenost Washingtona nad načrti EU-ja glede vzpostavitve evropske obrambne unije. Projekt se je sicer že začel decembra s postavitvijo novega evropskega obrambnega stebra, imenovanega Pesco.

Države članice se uradno še niso odzvale na Mattisovo zahtevo. Pojavila so se ugibanja, da naj bi ZDA bolj skrbeli interesi ameriške obrambne industrije kot pa strah pred večjo evropsko samostojnostjo. V skladu z načrti o evropski obrambni uniji je namreč tudi vzpostavitev oborožitvenega sklada, vrednega več milijard, s katerim naj bi povečali zmožnosti in konkurenčnost evropske obrambne industrije.

Ni še jasno, kako bo EU upošteval Mattisovo zahtevo. Trenutno je v dokumentih EU o Pescu na splošno in neobvezujoče predvideno, da naj bi vojaško sodelovaje na ravni EU pomenilo dopolnitev Natu, dokumente pa so podpisale vse članice razen Velike Britanije, Danske in Malte.

Nova misija v Iraku
Obrambni ministri članic zveze Nato so se predtem v Bruslju dogovorili za začetek načrtovanja nove, nebojne misije zavezništva za usposabljanje v Iraku, ki naj bi jo zagnali na vrhu zavezništva julija letos.

Nova misija naj bi bila osredotočena na usposabljanje Iračanov in na pomoč pri vzpostavljanju vojaških akademij, je pojasnil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Ni še znano, koliko inštruktorjev bo na misiji, neuradno pa se omenja, da bi jih lahko bilo okoli tisoč. Trenutno urjenje v Iraku Nato izvaja z majhnimi, mobilnimi enotami, zavezništvo pa sodeluje tudi v globalni koaliciji za boj proti teroristični skupini Islamska država z zračnim opozorilnim in nadzorovalnim sistemom awacs.

Ostajajo tudi vprašanja glede dolžine mandata misije. "Ne bi smeli ostati dlje, kot je treba, a morali bi ostati tako dolgo, kot je to potrebno, da se ne bomo prisiljeni vrniti v bojno operacijo," je dejal Stoltenberg in opozoril na nauk iz preteklih izkušenj v Afganistanu in Iraku, da je pomembno ostati dovolj dolgo, da se država po koncu bojnih operacij stabilizira. Za podrobnosti in začetek misije bo treba najprej počakati na iraške volitve, ki so načrtovane v maju, saj bodo morale nove oblasti potrditi zaprosilo zdajšnjih oblasti za napotitev misije.

Katičeva: Slovenija še daleč od dveh odstotkov za obrambo
Slovenija bo Natov cilj, da se petina obrambnih izdatkov nameni investicijam, dosegla leta 2021, je na zasedanju obrambnih ministrov Nata dejala Andreja Katič.

Po njenih besedah pa je drugi cilj Nata, da bo država do leta 2024 za obrambo namenila dva odstotka BDP-ja, še daleč. "Naša projekcija po sedanji gospodarski rasti je, da bomo leta 2024 dosegli 1,14 odstotka BDP-ja," je povedala ministrica. V razpravi je tudi poudarila, da je treba v pogovorih o delitvi bremen upoštevati vse tri omenjene cilje (povečanje investicij, povečanje BDP-ja in okrepitev misij) in da je Slovenija s prisotnostjo v bataljonu pod vodstvom Kanade v Latviji za 20 odstotkov povečala svoje prispevke v operacije in misije.

Zaveznice je tudi seznanila, da je pri posodabljanju Slovenske vojske prioriteta izgradnja prve srednje bataljonske bojne skupine in da je vlada sprejela pomembno odločitev o nadaljevanju postopka nakupa bojnih koles 8 x 8 v okviru mednarodne organizacije Occar. "S tem bo Slovenija glede na projekcije prag 20 odstotkov za investicije dosegla že v letu 2021," je poudarila Katičeva. O sodelovanju v programu Boxer v sklopu organizacije Occar, odločitev o njem bi lahko bila sprejeta septembra ali oktobra, je govorila tudi z nemško kolegico Ursulo von der Leyen.

Ob tem je spomnila, da so ob pripravi proračuna predvideli tudi rezervne scenarije, če nakup osemkolesnikov ne bi šel po predvideni dinamiki, in da je eden izmed teh nakup štirikolesnikov. Odločitev o tem naj bi vlada po ministričinih besedah sprejela v prihodnjih dveh tednih.

Osem držav naj bi letos doseglo dva odstotka
Prvi mož Nata Jens Stoltenberg je v četrtek sicer izrazil pričakovanje, da bo dvoodstotno zavezo letos doseglo osem držav članic, čez šest let pa naj bi bilo takih držav 15. Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija Matjaž Trošt, sta tako ameriški obrambni sekretar Jim Mattis kot prvi mož zavezništva Jens Stoltenberg v četrtek poudarila, da je krepitev obrambnih izdatkov nujna za verodostojnost, pravično delitev bremen v zavezništvu in varnost zaveznic. Mattis je pozivu k povečanju obrambnih izdatkov dodal tudi stališče, da prispevek vojaških enot v misije Nata ne pomeni, da zaveza glede dveh odstotkov BDP-ja za obrambo zanje ne velja.

Stoltenberg: Ne želimo si nove hladne vojne
Pri Natu nadgrajujejo poveljniško strukturo, s čimer naj bi izboljšali mobilnost sil zavezništva. Ministri so dosegli dogovor o vzpostavitvi novega poveljstva za Atlantski ocean, ki naj bi se osredotočilo na zaščito pomorskih povezav čez Atlantik, in novega zalednega poveljstva, ki naj bi izboljšalo gibljivost sil in opreme po Evropi. Stoltenberg je včeraj znova zavračal stališča, da je nadgradnja poveljniške strukture namenjena oboroževalni tekmi z Rusijo ali izzivanju vzhodne sosede. Poudaril je, da si v Natu ne želijo nove hladne vojne.