danes nevarnejši, kot je bil kdaj v celotni generaciji, opozarja generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg nekaj dni pred obsežnimi skupnimi vajami ruske in beloruske vojske ter v času naraščajočih napetosti na Korejskem polotoku.

Stoltenberg je v intervjuju za Guardian dejal, da je zaradi visokega števila groženj svet vse nevarnejši. "Zdaj je bolj nepredvidljivo in teže, ker se spopadamo s toliko istočasnimi izzivi. V Severni Koreji imamo kopičenje orožja za množično uničevanje, imamo teroriste, nestabilnost in vse odločnejšo Rusijo. Svet je nevarnejši," je odgovoril prvi mož Nata na vprašanje, ali je v svojem 30-letnem službovanju že izkusil nevarnejši čas.

Stoltenberg se trenutno mudi na obisku britanskih vojakov, nastanjenih v Estoniji, kjer je vsa pozornost uperjena v Rusijo, ki bo v četrtek začela šestdnevne vojaške vaje, na katerih naj bi sodelovalo tudi do 100.000 ruskih vojakov in osebja.

Strokovnjaki menijo, da bodo to največje ruske vojaške vaje od hladne vojne dalje. Vaje bodo potekale na zahodu Rusije, v Belorusiji in ruski eksklavi Kaliningrad brez nadzora, ki ga mednarodni dogovor sicer zahteva, ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa je kar naravnost dejal, da meni, da so vaje krinka za vojaško invazijo na Ukrajino.

Bi podprl vojaško posredovanje?
Še burneje je na drugem koncu sveta, kjer Severna Koreja pospešeno testira jedrsko orožje, ob tem pa si izmenjuje grožnje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Stoltenberg je bil v intervjuju sicer precej zadržan ob vprašanju, ali podpira Trumpove bojevite in provokativne grožnje Pjongjangu, za katere nekateri menijo, da še zaostrujejo že tako napete razmere na Daljnem vzhodu. "Če bi začel špekulirati glede potencialnih vojaških možnosti, bi samo še dodal k negotovosti in težavnosti položaja, zato mislim, da je moja naloga, da k temu ne prispevam. Podprl bom prizadevanja, da se najde politično, izpogajano rešitev," je dejal.

Na vprašanje, ali si sploh lahko zamisli vojaško rešitev krize v Koreji, pa: "Mislim, da je zdaj pomembno, da preučimo, kako bi lahko ustvarili okolje, kjer lahko najdemo politično rešitev krize. Istočasno pa popolnoma razumem in podpiram vojaško sporočilo, ki ga v regiji udejanja Južna Koreja in do neke mere tudi Japonska, saj imata pravico do samoobrambe. Pravico, da se odzoveta, ko vidita ta izjemno agresivna dejanja. Podpiram tudi navzočnost ameriške vojske."

Burni začetki s Trumpom
Stoltenberg, nekdanji norveški premier, čigar desetletno vladavino so zaznamovala predvsem njegova okoljska prizadevanja, je mesto generalnega sekretarja Nata prevzel leta 2014 in vzpostavil tesen odnos s takratnim ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Odnosi s Trumpom, ki je Nato med predvolilno kampanjo označil za zastarelo organizacijo, so bolj mešani. Kmalu po tem, ko je Trump po izvolitvi navrgel, da bi se lahko umaknili iz Nata, je Stoltenberg hitro spomnil, koliko izgub so imele članice zavezništva, ki so priskočile na pomoč ZDA po napadih 11. septembra.

Maja je moral Stoltenberg miriti strasti med članicami, potem ko je Trump ob odprtju novega Natovega sedeža v Bruslju in razkritju spomenika 11. septembru okrcal 23 od 29 Natovih članic zaradi premajhnih vložkov v obrambo. Na vprašanje, ali je Trump idealna oseba za reševanje aktualnega krhkega varnostnega stanja, je Stoltenberg vztrajal, da je 29 članic znotraj zavezništva povsem enotnih. "Donald Trump je izvoljeni predsednik ZDA. In Nato je združeno zavezništvo 29 demokracij. In da so izvoljeni različni politični voditelji, je del demokracije," je dejal. Stoltenberg sicer pravi, da neposredne nevarnosti za Natove članice ni, porast porabe za obrambo pa da je v zadnjih letih zavezništvo okrepilo.

Okrcal Rusijo
Stoltenberg je na svoji baltski turneji obiskal štiri bojne skupine, nameščene v Estoniji, Latviji, Litvi in Poljski, ki sestavljajo Natove napredne sile za obrambo vzhodne meje. Generalni sekretar pravi, da je "defenzivna" mobilizacija Natovih sil sporočilo Rusiji, da je napad na eno od članic Nata napada na vse, in da ostaja prepričan v varnost vzhodne Evrope.

Je pa izrazil zaskrbljenost, ker se Moskva ne drži svojih mednarodnih zavez, po katerih bi morali vojaške vaje z več kot 13.000 vojaki nadzirati zunanji opazovalci. "Rusija sicer trdi, da bo na vajah manj kot 13.000 vojakov. Tako so nas obvestili na vrhu Nato-Rusija pred nekaj tedni. To je bilo uporabno, hkrati pa smo že izkusili, da ko Rusija reče, da je na vajah manj kot 13.000 vojakov, to ni vedno res. Temu smo bili priča že na vajah Zapad 2009, pa tudi leta 2013, ko je na vajah sodelovalo precej več vojakov." Stoltenberg pravi, da Nato vedno pusti opazovalce na svojih vajah, Rusija pa da že od konca hladne vojne ni odprla nobenih vaj za opazovalce.