Porošenko je v vsakoletnem govoru o stanju države dejal, da bi rusko-beloruske vojaške vaje "Zapad-2017" ("Zahod-2017") lahko bile "dimna zavesa za oblikovanje novih ruskih vojaških skupin za invazijo na ukrajinsko ozemlje".

Po navedbah Rusije bo na skupnih vajah v Belorusiji, ruski zaveznici, in ruski eksklavi Kaliningrad med 14. in 20. septembrom sodelovalo 13.000 vojakov.

Proruski uporniki že tri leta in pol vztrajajo na okopih na vzhodu Ukrajine, vlada v Kijevu pa Rusijo obtožuje, da upornike oskrbuje s težkim topništvom in vojaki. Moskva zanika kakršno koli neposredno vpletenost, priznava pa, da upornikom pomagajo ruski "prostovoljci".

"Nobenih znakov ni, da bi se bila Moskva pripravljena umakniti iz Donbasa ali Krima," je dejal Porošenko. "A na žalost je vse več dokazov, da se pripravljajo na vojaško ofenzivo na celini." Po Porošenkovih navedbah so napovedane vaje glavni razlog za okrepitev varovanja na ukrajinski strani meje, ugiba pa se, da bo Rusija na vaje poslala precej več kot samo 13.000 pripadnikov, kot je uradna številka obrambnega ministrstva.

Zavrnil Putinov poziv po mirovnikih
"Ozemlju Ukrajine se bliža 7.000 vagonov z vojaki in orožjem, žal pa ni nobenih zagotovil, da se bodo po vajah vsi vrnili domov," svari Porošenko, ki spominja, da so bile ruske varnostne sile, vpoklicane za olimpijske igre v Sočiju 2014, kasneje poslane na Krim, ruske vojaške enote, ki so sodelovale na vajah na Kavkazu leta 2008, pa so se nato borile v Gruziji.

Da bi pred napovedanimi vajami pomirili strahove ne samo Ukrajine, ampak tudi Natovih članic Poljske, Latvije in Litve, se je načelnik ruskega generalštaba, general Valerij Gerasimov, danes sestal z generalom Petrom Pavlom, predsednikom Natovega vojaškega odbora. Gerasimov je Pavlu zagotovil, da so vojaške vaje striktno obrambne narave in niso uperjene v katero koli od sosed.

Na vzhodu Ukrajine trenutno velja krhko premirje, a je Porošenko zavrnil Putinov poziv, da bi na mejo - med ukrajinsko vojsko in proruske separatiste - poslali mirovnike Združenih narodov. Ukrajinski predsednik namreč vztraja, da bi morali mirovnike razporediti po celotnem območju pod nadzorom upornikov, vključno na mejo z Rusijo, pri tem pa izključuje kakršno koli vpletenost ruske vojske pri misiji.

Rusija si je polotok Krim, ki je bil sicer ruski do leta 1954, priključila marca 2014, s tem pa si nakopala kritike mednarodne skupnosti in sankcije. Po priključitvi so na Krimu izvedli referendum, na katerem se je 97 odstotkov prebivalcev (večina na Krimu živečih so Rusi) izreklo za priključitev k Rusiji.