Najnovejša javnomnenjska raziskava Eurobarometer o rabi tobačnih izdelkovi in odnosu do njih, ki je bila opravljena oktobra 2009, je pokazala, da se je v primerjavi z letom 2006, ko je bila raziskava opravljena nazadnje, število kadilcev v Evropski uniji zmanjšalo za tri odstotne točke. Leta 2006 je namreč redno kadilo 32 odstotkov Evropejcev. Raziskava je zajela več kot 30.000 ljudi v 27 državah članicah Unije in v treh kandidatkah za članstvo (na Hrvaškem, v Makedoniji in v Turčiji).

Poleg 29 odstotkov rednih kadilcev je v Evropski uniji 22 odstotkov nekdanjih kadilcev, 49 odstotkov pa je takih, ki niso nikoli kadili. Največ nekdanjih kadilcev, dobrih 30 odstotkov, je na Nizozemskem, na Švedskem in na Danskem. Med kadilci jih je 28 odstotkov v letu pred raziskavo skušalo opustiti to škodljivo razvado, približno polovica izmed njih je to, neuspešno, poskušala storiti večkrat. Glavna motivacija za prenehanje je osebno zdravje (71 odstotkov), sledijo družina/partner/prijatelji (52 odstotkov) in cena tobačnih izdelkov (47 odstotkov).

Najstrastnejši kadilci na jugu Evrope
Najstrastnejši kadilci živijo na jugu Evrope: v Grčiji in na Cipru redno kadi več kot 40 odstotkov vprašanih, sledijo jim Bolgari z 39 odstotki, Madžari z 38 ter Turki in Makedonci s 37 odstotki. Najbolj zdravo, kar se kajenja tiče, živijo na severu Evrope, na Švedskem in Finskem, kjer kadi 16 oz. 21 odstotkov ljudi. Na jugu Evrope je tudi največje število dnevno pokajenih cigaret, saj Grki in Ciprčani pokadijo povprečno 21 cigaret dnevno, Švedi pa le dobrih deset. Evropsko povprečje je sicer 14,4 cigarete na dan.

Več kadilcev je med moškimi, saj jih kadi kar 35 odstotkov, med ženskami pa je kadilk 25 odstotkov. Med starejšimi od 55 let je le 17 odstotkov kadilcev, medtem ko je kadilcev, mlajših od 24 let, kar 35 odstotkov. Z vidika zaposlitve je pri kadilcih večja verjetnost, da so brezposelni, samozaposleni ali fizični delavci.

Tobačna industrija bi morala kriti stroške za bolezni
75 odstotkov vprašanih zagovarja prepoved kajenja v restavracijah, tri četrtine Evropejcev pa podpira slikovna zdravstvena opozorila na zavojčkih tobačnih izdelkov, ki so za zdaj v rabi le v štirih državah Evropske unije. Dve tretjini vprašanih menita, da bi morala tobačna podjetja državam plačevati za kritje stroškov zdravljenja s tobakom povezanih bolezni, približno toliko jih je tudi za prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih.

Zaradi s kajenjem povezanih bolezni v EU letno umre 650.000 ljudi, večinoma starih od 35 do 69 let.

V Sloveniji kadi 26 odstotkov državljanov
V Sloveniji kadi 26 odstotkov ljudi, 24 odstotkov jih je nekdanjih kadilcev, 50 odstotkov pa nekadilcev. Slovenci povprečno pokadijo 17,2 cigarete na dan, kar je nad evropskim povprečjem. V zadnjem letu je poskušalo prenehati kaditi slabih 30 odstotkov kadilcev. Kar se odnosa do protitobačnih politik tiče, je takih, ki podpirajo slikovna zdravstvena opozorila na zavojčkih tobačnih izdelkov, v Sloveniji le 57 odstotkov, uvedbo novega davka na tobačna podjetja za kritje zdravstvenih stroškov pa podpira 75 odstotkov Slovencev. Proti oglaševanju tobačnih izdelkov na prodajnih mestih je 62 odstotkov Slovencev.