Ali hrvaški predstavniki slišijo, kaj jim govorijo predstavniki EU-ja? Foto: EPA
Ali hrvaški predstavniki slišijo, kaj jim govorijo predstavniki EU-ja? Foto: EPA
'Unija je izčrpana od neprestanih procesov širitve,' je posvaril Elmar Brok. Foto: EPA

Zagreb se mora odločiti, kaj se mu zdi pomembneje, pri tem mu nihče ne more pomagati. Povsem preprosto: če ne bo dogovora s Slovenijo, se proces vstopanja v EU ne more končati.

Elmar Brok

Brok, nemški politik in tesen sodelavec kanclerke Angele Merkel, ki že 30 let sedi v Evropskem parlamentu, kjer je vodil več teles, je vodil pogovor s 25 uredniki velikih časopisov. Pri tem je izrekel kar nekaj zanimivih misli, povezanih z vključevanjem Hrvaške v 27-terico in reševanjem spora s Slovenijo. "Nemčija in vse preostale države članice imajo čez glavo težav, ki jih prinaša širjenje Unije. Zato menim, da je zdaj nastopil čas, da se ustavimo in premislimo, kam sploh gremo. Evropska unija potrebuje okoli šest, sedem let, da vzpostavi nove mehanizme funkcioniranja. Šele ko bo rešila vse trenutne zagate, se lahko spet začnemo pogovarjati o novi širitvi," je dejal.

Sprejeti Hrvaško, nato pa se ustaviti
In nadaljeval: "Ko sem govoril o odloku širitve, nisem mislil Hrvaške. Do zastoja sprejemanja novih držav v Unijo bo prišlo, ko bo Hrvaška že del povezave, zato pa mora čim hitreje rešiti nesoglasja s Slovenijo. Šele po vstopu Hrvaške se je treba ustaviti."

"Dogovor z Ljubljano je neizogiben"
Brok je poudaril, da tako Nemčija kot druge države Hrvaško želijo sprejeti medse. A pri tem je treba spoštovati zadržke Slovenije. "Dogovor z Ljubljano je neizogiben. Slovenija ima pravico veta, in to se ne bo spremenilo, to je eden izmed temeljev, na katerih deluje ta povezava. Zagreb se mora zato odločiti, kaj se mu zdi pomembneje, pri tem mu nihče ne more pomagati. Povsem preprosto: če ne bo dogovora s Slovenijo, se proces vstopanja v EU ne more končati."

Bo Srbija dohitela Hrvaško?
Nekateri diplomati med vrsticami Hrvaško opozarjajo, da se ji v primeru nepripravljenosti na kompromise zna zgoditi, da se bo njen vstop v EU zavlekel za kar nekaj let. To je dejal tudi slovenski evroposlanec in poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo, J elko Kacin: "Če Slovenija in Hrvaška ne dosežeta dogovora, lahko Hrvaška opusti iluzije, da bo postaja članica EU-ja leta 2012. Že prestavitev medvladne konference z marca na maj lahko postopke zelo zavleče, poleg tega mora Hrvaška popraviti tudi sodelovanje s haaškim sodiščem, rešiti težave s korupcijo in organiziranim kriminalom. Za to je potrebno veliko časa. Če se vse to zdaj zavleče, bi Hrvaška morala z vstopom počakati kakšnih pet, šest let," je dejal Kacin.

Z upočasnitvijo pogovorov s Hrvaško pa bi se lahko pospešil začetek pogajanj s Srbijo, ki računa, da bi lahko članica Unije postala najprej leta 2015. V tem primeru pa bi se lahko začele pojavljati ideje, da bi bilo politično primerno, da bi dve balkanski državi hkrati vstopili v EU, torej bi Hrvati v Unijo vstopili skupaj s Srbi.

A. P.

Zagreb se mora odločiti, kaj se mu zdi pomembneje, pri tem mu nihče ne more pomagati. Povsem preprosto: če ne bo dogovora s Slovenijo, se proces vstopanja v EU ne more končati.

Elmar Brok