V četrtek in v petek bo v Bruslju potekal vrh voditeljev Evropske unije, za zdaj ša ni jasno, ali bo dosežen dogovor o pomoči Grčiji kot tudi ne, ali bo pred vrhom posebno srečanje voditeljev držav članic evrskega območja.

Po informacijah, ki se pojavljajo v javnosti, je ena izmed rešitev za Grčijo, da bi države z evrom dosegle dogovor, po katerem bi imel Mednarodni denarni sklad (IMF) ključno vlogo pri pomoči Grčiji pri spopadanju z dolžniško krizo ter bi predvideval stroge sankcije za države, ki kršijo proračunska pravila v okviru pakta stabilnosti in rasti.

S takim dogovorom bi se približali stališčem Nemčije, ki se je zaradi nasprotovanja odločitvi o pomoči držav z evrom ta teden znašla osamljena v EU-ju. Berlin ima zaradi nasprotovanja javnega mnenja pomoči Grčiji in zaradi notranjepolitičnih trenj malo manevrskega prostora.

Pomoč IMF-ja še vedno premajhna
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn se je zavzel, da bi ključno vlogo pri reševanju grških težav odigral EU, medtem ko bi IMF sodeloval kot partner. "Ne želim vstopati v teološko razpravo o IMF-ju," je dejal Rehn, ki meni, da obstaja "občutek nujnosti" ukrepanja, pri čemer se išče jasna evropska rešitev.

A tudi posojilo IMF-a ne bo dovolj za reševanje Grčije, saj po kvotah, ki so ji dodeljene v okviru tega mednarodnega sklada (po navedbah evropskih diplomatov v okviru t. i. stand-by aranžmaja) dobi približno polovico od nekaj čez 20 milijard evrov, ki naj bi jih potrebovala za premostitev dolžniške krize v prihodnjih treh mesecih. Preostalo bi prispevale države z evrom, ki pa bi imele dopolnilno vlogo.

Vrh še visi v zraku
Voditelje držav z evrom je Rehn pozval, da sprejmejo politično odločitev o instrumentu pomoči Grčiji. Po njegovih besedah bi bil koristen sestanek držav z evrom, če bi na njem dosegli dogovor. Z njim se ne strinja nizozemski premier Jan Peter Balkenende, ki meni, da je tako srečanje preveč tvegano.

Srečanje evrskih držav poskuša organizirati predsednik EU-ja Herman Van Rompuy, in če to res bo, bo to šele drugi sestanek v zgodovini evroskupine. Prvič je bilo tako srečanje oktobra leta 2008, ko je takratni predsedujoči EU-ju francoski predsednik Nicolas Sarkozy sklical zasedanje, na katerem so skušali doseči enoten odziv na izbruh svetovne finančne krize.