Odločitev Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da državi v finančni krizi pomaga z reševalnim svežnjem za 10 milijard evrov, je sicer pred bankrotom rešila to majhno otoško državo, ki je zaradi hitrega gospodarskega okrevanja po turški invaziji leta 1974 veljala za gospodarski čudež. Po drugi strani pa ukrepi, ki jih vsebuje reševalni sveženj trojke, ne vlivajo zaupanja v hitro okrevanje.

"Zaseženi depoziti niso največji problem, bistvena težava je udarec, ki ga bo skozi bančništvo dobilo ciprsko gospodarstvo," je na plenarni seji Evropskega parlamenta dejal Takis Hadjigeorgiu, ciprski poslanec združene levice GUE/NGL. Po njegovem mnenju bo zlom bančništva, ki je poleg turizma temelj ciprskega gospodarstva, povzročil 30-odstotno brezposelnost oziroma 50-odstotno brezposelnost med mladimi, s tem pa naraščanje revščine, "Ciper nima naravnih virov, ki bi ponujali raznolike možnosti za razvoj gospodarstva, imamo zgolj finance in turizem."

Spodkopani demokratični standardi
Poslanec združene levice ni osamljen pri kritiki na račun ukrepov trojke, na razpravi o Cipru so bili kritični tudi poslanci drugih držav in strank. Kritike so bile uperjene predvsem proti načinu sprejemanja odločitev o reševalnem svežnju, ki po Hadjigeorgiuju spodkopava demokratične standarde Evropske unije. Hadjigeorgiu je prepričan, da Lizbonska pogodba ne dopušča tovrstnega enostranskega sprejemanja odločitev evrske skupine.

"Vsa pričakovanja ljudi do Evropske unije so bila uničena tako rekoč čez noč, obenem pa so takšni ukrepi v popolnem nasprotju z vsemi standardi EU-ja," je za MMC dejala poslanka Evropske ljudske stranke Eleni Theoharus. "Ljudje so od EU-ja pričakovali veliko, zdaj ji ne zaupajo več. Nekateri si sicer prizadevamo ohraniti ugled EU-ja na Cipru, vendar pri tem potrebujemo pomoč Evropskega parlamenta."

Evropa je izgubila stik z ljudmi
Da je odziv Evropskega parlamenta nujen za ohranitev zaupanja Ciprčanov v EU, meni tudi Sofokles Sofokleus, poslanec skupine zavezništva socialistov in demokratov S&D-ja. Poslanci Evropskega parlamenta so se na razpravi o ciprski krizi zavzeli za vzpostavitev bančne unije z enotnim sistemom mehanizmov za reševanje finančnih težav, kljub temu pa je ciprska kriza pokazala na nemoč Evropskega parlamenta pri sprejemanju odločitev in ukrepov, ki jih najbolj občutijo prav državljani. Eleni Theohaorus je prepričana, da so politiki EU-ja izgubili stik z ljudmi, za katere jim je "mar le, kadar so volitve".

"Ciper je dihal z dvojnimi pljuči," gospodarski pomen bančništva in turizma opisuje Eleni Theoharus, "zdaj pa bo eno pljučno krilo poškodovano." Pri tem ciprski poslanci ne izpostavljajo zgolj ukrepov, ki jih bo moralo bančništvo sprejeti, temveč tudi načet ugled države, ki so jo po njihovem mnenju v času reševanja krize še očrnili, kar zagotovo ne bo privabilo novih vlagateljev. "V Evropi se je razširil mit, da so Ciprčani bogati, vendar je to pavšalna interpretacija povprečja. Drži sicer, da imamo na Cipru tudi milijarderje, toda razkorak med bogatimi in revnimi je velik. Večina ljudi se bojuje za preživetje in ti potrebujejo luč na koncu predora," je dejala Eleni Theoharus.

Poleg bančništva načet tudi ugled države
Razpravljanje o reševanju ciprske krize je zmotilo tudi Hadjigeorgiuja "Širijo se obtožbe, da se na Cipru pere denar in da cveti gospodarski kriminal, toda Ciper nikakor ni gangsterska država, take stvari se dogajajo po vseh državah." Da bodo tovrstne obtožbe vsaj za določen čas odgnale vlagatelje, meni tudi novinarka Kyprula Papahrisodulu, ki pa ob tem opozarja, da na Cipru poteka mednarodna preiskava o razširjenosti pranja denarja, katere poročilo po njenem mnenju ne bo pokazalo velikih odstopanj od drugih držav, kar utegne na koncu pomiriti vlagatelje. Novinar Demetris Georgiades ob tem opozarja, da je obseg bančništva na Cipru kljub vsemu neprimerljivo manjši od obsega bančništva v nekaterih drugih državah EU-ja, za katere se ne govori, da so raj za gospodarski kriminal.

Georgiades je sicer prepričan, da bo kriza kljub negativnim učinkom privedla do reform, ki bi jih na Cipru potrebovali že pred leti. "Imamo obsežen javni sektor s previsokimi plačami. Težava je tudi velik delež državne lastnine v energetiki, ki z višanjem cen energentov škodi prav turizmu, ki je temelj ciprskega gospodarstva." Sicer pa sta tako Demetris kot Kyprula tudi sama že občutila krizne razmere s 25- oziroma 30-odstotnim znižanjem plač.

Revnejše države bi se morale povezati
Predvidene posledice reševanja ciprske krize so tudi spodbudile zamisli o povezovanju revnejših držav, ki so samostojno precej nemočne pri pogajanjih s trojko. Tako se Eleni Theoharus zavzema za ustanovitev "lige revnih, saj morajo tudi večje države razumeti težave revnejših držav". Podobnega mnenja je tudi Sofokleus, ki je za MMC dejal, da bi morale države v finančni krizi nastopiti s skupnimi predlogi in se postaviti po robu obstoječi strategiji in politiki reševanja finančnih kriz. "Ustaviti moramo politiko Angele Merkel. Če zdaj ne najdemo skupnih predlogov, je prihodnost EU-ja negotova."

Kljub udarcem upanje v bančništvo ostaja
Čeprav so naši sogovorniki prepričani, da bo okrevanje Cipra dolgotrajno, kljub temu ohranjajo del optimizma. Vsi so namreč mnenja, da bančni sektor ne bo v celoti propadel, saj je na Cipru veliko znanja s področja bančništva, zato tudi ne pričakujejo umika obstoječih vlagateljev, ki so z ukrepi trojke izgubili del svojih sredstev. Kljub temu pa bo Ciper moral najprej povrniti svoj ugled in ponovno vzpostaviti njihovo zaupanje, meni Sofokeus, Kyprula Papahristodulu pa ob tem dodaja, da bo morala ciprska vlada previdno krmariti do nemških parlamentarnih volitev, ki bodo precej vplivale na nadaljevanje okrevanja.

Poleg bančništva je priložnost za ciprsko gospodarstvo tudi menedžment v pomorski logistiki, kjer ima Ciper tako kot v bančništvu veliko znanja, meni Sofokleus, medtem ko Hadjigeorgiu priložnost za gospodarsko okrevanje Cipra vidi tudi v izkoriščanju zemeljskega plina.

Čeprav v Evropskem parlamentu o Sloveniji, ki se tudi vse pogosteje omenja kot naslednja država, ki bo morala zaprositi za pomoč trojke, uradno niso govorili, pa je iz neuradnih pogovorov jasno razbrati, da o tem ugibajo tako evropski poslanci kot tudi novinarji. Večina evropskih poslancev uradno o Sloveniji ne komentira, saj s stanjem pri nas niso seznanjeni. Poslanka GUE/NGL Marisa Matias je, denimo, dejala, da bi se morali izogibati diskurzu, ki išče naslednjo žrtev, saj "smo vsi Slovenci". Bolj zgovoren pa je bil nasvet ciprske novinarske kolegice: "Če gre vaš finančni minister nepričakovano v Bruselj, potem v petek poberite ves denar iz banke in ga ponovno položite v ponedeljek, saj take stvari počnejo konec tedna."