"V celoti se strinjam z odločitvijo sodišča, da bi moral biti nadzor na meji skrajni ukrep, uveden pa bi moral biti za omejeno obdobje, skladno s sekundarno zakonodajo," je v odgovoru zapisala komisarka Ylva Johansson, ki je pritrdila aprilski sodbi sodišča EU-ja v Luksemburgu, v skladu s katero nadzor na notranjih mejah držav schengenskega območja ne sme prekoračiti trajanja šestih mesecev.
Ylva Johansson je v pismu, ki ga je pridobila Slovenska tiskovna agencija, opomnila, da komisija države članice spodbuja k temu, da se na morebitne grožnje v povezavi s priseljevanjem odzovejo z drugimi sredstvi, kot so na primer sorazmerni policijski pregledi in policijsko sodelovanje med državami.
Evropska komisarka je zapisala še, da je prepričana, da lahko skupaj najdejo rešitev za nastali položaj, ki bo zagotavljala pravo ravnovesje med svobodo gibanja in visoko stopnjo varnosti v EU-ju. Kot je dejala, je sama odločena preučiti vse možnosti za ponovno vzpostavitev območja brez nadzora na mejah.
Kdo je poslal pismo
Pismo so sredi maja Irena Joveva, Klemen Grošelj (oba LMŠ/Renew), Ljudmila Novak (NSi/EPP), Franc Bogovič (SLS/EPP) in Milan Brglez (SD/S&D) naslovili na avstrijskega zveznega kanclerja Karla Nehammerja, avstrijskega notranjega ministra Gerharda Karnerja ter pristojno komisarko Johansson.
Na začetku meseca je deželno upravno sodišče na avstrijskem Štajerskem ugotovilo, da je Avstrija nadzor na mejah izvajala nezakonito. To sodišče je primer tudi predložilo Sodišču EU-ja v Luksemburgu.
Avstrija je nadzor na mejah sicer izvajala od novembra 2017 do maja 2022, pri čemer je kot razlog navajala teroristično grožnjo. 12. maja je začel veljati nov razlog za nadzor, in sicer nevarnost tihotapljenja orožja iz Ukrajine, zaradi česar nadaljuje nadzor nad mejama s Slovenijo in Madžarsko.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje