Deželno upravno sodišče na avstrijskem Štajerskem je namreč pred kratkim ugotovilo, da je bil nadzor na mejah, ki ga je Avstrija v okviru migrantske krize izvajala od leta 2017, nezakonit.

Slovenija avstrijskemu nadzoru na mejah "absolutno nasprotuje," je poudarila ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Ob tem je spomnila, da je Slovenija tudi na svetu EU-ja za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu zavzela zelo jasno stališče, da je takšno ravnanje Avstrije nedopustno.

"Takšen nadzor na mejah je mogoč le, če je časovno omejen in v skladu z načelom sorazmernosti oziroma kadar drugi ukrepi ne dosegajo svojega namena," je pojasnila ministrica.

Avstrija je poostren nadzor na mejah izvajala od novembra 2017 do 11. maja 2022, pri čemer je kot razlog navajala teroristično grožnjo, od 12. maja pa velja nov razlog za nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko, in sicer nevarnost tihotapljenja orožja iz Ukrajine.

Nadzor mogoč, a le za šest mesecev

Deželno upravno sodišče na avstrijskem Štajerskem se je v svoji sodbi sklicevalo na odločitev sodišča EU-ja v Luksemburgu, ki je v aprilski sodbi navedlo, da lahko država članica EU-ja ob resni grožnji za svoj javni red ali notranjo varnost znova uvede nadzor na svojih mejah z drugimi državami članicami, vendar pri tem ne sme prekoračiti najdaljšega skupnega trajanja šestih mesecev.

Sodišče je sicer pojasnilo, da lahko država članica znova uvede tak ukrep, celo neposredno po koncu šestmesečnega obdobja, kadar se sooči z novo resno grožnjo, ki vpliva na njen javni red ali njeno notranjo varnost in ki se razlikuje od prvotno ugotovljene grožnje, kar pa je treba presojati glede na konkretne okoliščine in dogodke.

Vlada odpravila zgolj tožilsko pisno usmerjanje policije

Sprememba uredbe o sodelovanju med državnim tožilstvom in policijo pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj odpravlja po mnenju vlade sporno zahtevo po zgolj pisnem usmerjanju policije tožilstva v predkazenskem postopku.

Z omenjeno spremembo uredbe se znova uvaja možnost tožilskega ustnega usmerjanja policije v predkazenskem postopku, sta po seji pojasnili ministrici za pravosodje in za notranje zadeve.

S tem je vlada znova vzpostavila prejšnje stanje, ki omogoča hitrejše odzivanje tožilstva in vse oblike komuniciranja med tožilstvom in policijo v predkazenskem postopku, je po seji vlade pojasnila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

"Zahteva prejšnje vlade po zgolj pisnem usmerjanju policije tožilstva je bila neživljenjska in v neskladju z zakonom o kazenskem postopku, ki omogoča vse oblike komunikacije," je poudarila ministrica za pravosodje.

Bobnar: Sporne odločitve Janševe vlade

Ministrica za notranje zadeve Bobnar pa je ob tem spomnila, da vlada Janeza Janše ni spremenila le omenjene uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj, temveč tudi zakon o organiziranosti in delu v policiji. "Ta sprememba je bila po našem mnenju neposrečena in celo škodljiva za hitro odločanje tožilca v predkazenskem postopku, ker je tožilca potisnila iz predkazenskega postopka in na njegovo mesto s črtanjem 8. odstavka četrtega člena zakon o organiziranosti in delu v policiji dala na neki način to pristojnost ministru za notranje zadeve, kar je nedopustno," je poudarila ministrica.

Ob tem je spomnila na predlog zakona o odpravi škodljivih ukrepov vlade, ki ga je pripravila civilna družba in zajema tudi spremembo zakona o organiziranosti in delu v policiji. Ta predvideva, da se znova omeji ministra za notranje zadeve pri usmerjanju policije v predkazenskem postopku, je med drugim poudarila ministrica Bobnar.