"V čast mi je, da mi je bil dodeljen resor za krizno upravljanje," je na Twitterju zapisal Lenarčič.

Resor za krizno upravljanje je pristojen za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč, v okviru katerega bo komisar opravljal vlogo evropskega koordinatorja za hitro odzivanje. Pri tem bo vodil generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in operacije humanitarne pomoči (ECHO).

"Dejstvo je, da se zaradi posledic vse bolj silovitih klimatskih sprememb in hudih spopadov vztrajno veča število ljudi po svetu, ki nujno potrebujejo pomoč," je Lenarčič poudaril v pisnem sporočilu za javnost. Dodal je, da so posledično potrebe po pomoči vse večje, čemur morajo slediti tudi sredstva in njihova učinkovita poraba.

Zaveda se izziva: reševanja življenj in sodelovanja

Poudaril je, da ta resor naslavlja zelo pomemben del odzivanja EU-ja na aktualne globalne izzive, ki terjajo trajnostno naravnano, usklajeno in inovativno delovanje EU-ja ter držav članic. Za hitro in učinkovito pomoč bo treba zagotoviti dovolj zmogljivosti za zaščito ljudi, okolja in premoženja. Poudaril je še, da se zaveda izziva, ki je pred njim. Gre namreč za reševanje življenj in krepitev sodelovanja med državami tako preventivno kot v dejanskem primeru naravnih in drugih nesreč. Te so žal vse pogostejše, hujše, vplivi podnebnih sprememb pa jih samo še stopnjujejo, ne glede na nacionalne meje. Razsežnosti so lahko neslutene, za vsako državo in njene prebivalce, je zapisal.

Lenarčič nadomestil Ciprčana Stilianidesa

Lenarčiču je von der Leynova zaupala na novo poimenovani resor za krizno upravljanje, ki ohranja identično vsebino (civilna zaščita in humanitarna pomoč). V zdajšnji Junckerjevi komisiji obstaja resor za humanitarno pomoč in krizno upravljanje, vodi ga pa Ciprčan Hristos Stilianides. Ciper je s komisarko Stello Kyriakides zdaj dobil resor za zdravstvo.

Lenarčiču je prek Twitterja že čestitala dozdajšnja komisarka iz Slovenije Violeta Bulc, s slovenskega zunanjega ministrstva pa so sporočili, da ima Slovenija tradicionalno pomembno vlogo na tem področju.

Nekdanji slovenski komisar ‒ v prvem mandatu pristojen za znanost in raziskave, v drugem pa za okolje ‒ Janez Potočnik je prepričan, da bo Lenarčič odgovoren tudi za koordiniranje odzivov na naravne nesreče, kar bo zaradi podnebne krize čedalje pomembneje, je še prepričan Potočnik. "Delo v tem resorju je zagotovo mogoče opravljati srčno in predano, kar je za dobro delo najpomembneje. Ker je kandidat poleg tega tudi izkušen diplomat, znan po svojem trdem delu in znanju, sem prepričan, da se bo na zagovor pred Evropskim parlamentom dobro pripravil in tudi zaupano nalogo opravil z odliko," je dodal. "Vsi resorji so pomembni, zato tudi obstajajo, in v vsakem je mogoče pustiti pomemben oseben pečat," je še ocenil Potočnik.

Šarec: To je dober resor

Premier Marjan Šarec je po poročanju STA-ja ob robu uradnega obiska v Moskvi za slovenske novinarje komentiral, da je resor za krizno upravljanje dober resor, ki ima precej velik proračun. "Tukaj gre za neke vrste krizni menedžment, pod to se šteje tudi humanitarna pomoč, civilna zaščita, se pravi pomoč ljudem v nesreči, ob krizah. Slovenija je znana po tem, da ima dober sistem zaščite in reševanja, je znana po tem, da v krizah, ki zadenejo prebivalstvo, zelo dobro reagira, od nas se učijo tudi drugi. Verjamem, da bo slovenski komisar na tem področju lahko veliko pripomogel," je dejal premier.

Ob tem ni želel komentirati razdelitve drugih resorjev v komisiji, predvsem dejstva, da je Hrvaška dobila podpredsedniško mesto, Madžarska pa resor širitve. "Odločitev o sestavi komisije je suverena odločitev predsednice komisije, nima smisla, da bi to komentiral," je dejal.

Erjavec: Lenarčičev resor zanimiv za Slovenijo

Obrambni minister Karl Erjavec je v pisni izjavi za STA pojasnil, da gre za resor, ki v okviru EU-ja skrbi za hiter in učinkovit odziv na raznovrstne krize, kot so v prvi vrsti naravne in druge nesreče, ki so zaradi globalnega segrevanja vse pogostejše in ogrožajoče. Poleg tega skrbi tudi za odzive na teroristične in kibernetske grožnje, ki postajajo vse bolj pereča evropska in tudi svetovna varnostna težava. Za Slovenijo je, kot je dejal, resor zanimiv tudi s stališča, da imamo sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zelo razvit in smo lahko v marsičem zgled za druge države.

Stališča evropskih poslancev deljena

"Odločitev Evropske komisije pozdravljam, saj je upravljanje s krizami in humanitarno pomočjo dobra izbira, saj ima Lenarčič kot preizkušen diplomat nedvomno vse potrebne izkušnje in znanje. Sloveniji posredno odpira priložnosti, da okrepi svojo vlogo na mednarodnem parketu, še posebej tudi v času predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici leta 2021," je glede izbire resorja dejala evropska poslanka Tanja Fajon (S & D/SD).

Njen strankarski kolega Milan Brglez je poudaril, da je predsednica Evropske komisije ponudila zanimivo kadrovsko sestavljanko. "Slovenski kandidat Janez Lenarčič je dobil resen in zahteven resor, na katerem bo lahko nadaljeval svoje delo, ki ga je začel v Varšavi," je povedal Brglez in dodal: "Skrbi pa me, da je hrvaška kandidatka dobila resor za demokracijo, glede na to, da vsi kazalniki mednarodnih agencij kažejo, da se stopnja demokratičnosti na Hrvaškem v zadnjih 10 letih slabša."

Milan Zver (EPP/SDS) pa je bolj kritičen: "Z dodeljenim resorjem ne moremo biti zadovoljni – ne predstavlja dodane vrednosti. Glavno vprašanje pa je, ali bo Ursula von der Leyen zagotovila, da bo ta komisija, bolj kot prejšnja, pri svojem delu upoštevala demokratično voljo volivcev."

Njegova strankarska kolegica Romana Tomc pa je poudarila: "Z zanimanjem bomo spremljali, katere bodo pristojnosti in naloge komisarja za krizno upravljanje. Glede na to, da gre za nov resor, lahko samo ugibamo. Očitno pa ni med najpomembnejšimi, saj ga je von der Leynova omenila med zadnjimi, brez vsebinskih pojasnil." Lenarčiču je zaželela "dobro predstavitev in potrditev, nato pa uspešno delo".

Nad komisarji sum korupcije?

Priložnost, ki jo je von der Leynova "ponudila Sloveniji s komisarskim mestom za humanitarno pomoč in krizno upravljanje, je izjemna in hkrati tudi zelo odgovorna", pa je prepričana Ljudmila Novak (EPP/NSi), ki od Lenarčiča pričakuje, da bo Slovenijo v komisiji zastopal z jasno vizijo in visoko stopnjo integritete, saj ima njegov resor predviden proračun v znesku milijarde evrov. Ob pregledu preostalih komisarjev pa Novakova ni najbolj zadovoljna, saj je takšnih, nad katerimi visi sum koruptivnosti, preveč, to pa že vnaprej "slabi moč komisarja in zmanjšuje njegovo avtoriteto ter integriteto oziroma ugled celotne komisije".

Sorodna novica "Po vseh kriterijih smo padli na konec vrste"

Irena Joveva in Klemen Grošelj (RE/LMŠ) sta v skupni izjavi resor ocenila kot "veliko odgovornost in veliko priznanje tako za komisarskega kandidata kot za Slovenijo".

Franc Bogovič (EPP/SLS) pa meni, da je krizno upravljanje v EU-ju zahtevno področje. "Janez Lenarčič bo kot komisar zagotovo imel veliko dela: migracije, poplave, požari, potresi, suše ... EU potrebuje učinkovit in med državami koordiniran sistem zaščite in reševanja. Resor ponuja priložnost tudi za delitev slovenskih izkušenj."

"To bo komisija, ki bo obiskovala teren"

"Komisarji so središče moje ekipe. Želim, da je moja komisija moderna in fleksibilna, ki razume Evropo in ki sliši, kar si želijo Evropejci," je ob predstavitvi porazdelitve resorjev komisarskim kandidatom in organizacije dela v komisiji povedala novoizvoljena predsednica Ursula von der Leyen in dodala: "To bo komisija, ki bo obiskovala teren in ne bo poznala le prestolnic držav. Naš cilj je olajšati življenje državljanom in gospodarstvu. To je ekipa, ki bo sooblikovala prihodnost Evrope. To bo geopolitična komisija. Želim, da je skrbnik multilateralizma."

Von der Leynova je že v ponedeljek objavila seznam komisarskih kandidatov, a brez resorjev. V novi ekipi, ki je 27-članska, saj je britanski izstop iz povezave načrtovan pred začetkom dela nove komisije, je trinajst žensk, kar je največ do zdaj. Osem članov ekipe von der Leynove je komisarjev že pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja.

Nova komisija z osmimi podpredsedniki

Nova sestava komisije ima osem podpredsednikov. Nizozemec Frans Timmermans bo izvršni podpredsednik za zelene teme, Danka Margrethe Vestager bo izvršna podpredsednica za digitalne teme. Latvijec Valdis Dombrovskis bo izvršni podpredsednik za gospodarske teme. Vsi trije bodo obenem komisarji. Timmermans bo komisar za podnebno ukrepanje, Vestagerjeva bo še naprej komisarka za konkurenco, Dombrovskis pa komisar za finančne storitve.

Preostali podpredsedniki so Španec Josep Borrell, ki je obenem visoki zunanjepolitični predstavnik, Čehinja Vera Jourova, ki bo komisarka za vrednote in transparentnost, Grk Margaritis Schinas, ki bo komisar za zaščito evropskega načina življenja, Slovak Maroš Šefčovič, ki bo komisar za medinstitucionalne odnose, in Hrvatica Dubravka Šuica, ki bo komisarka za demokracijo in demografijo.

Komisija potrjena do novembra

Komisarske kandidate po razdelitvi resorjev zdaj čakajo zaslišanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta, ki so načrtovana od 30. septembra do 8. oktobra. Evropski parlament naj bi o novi komisiji glasoval na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, ki bo od 21. do 24. oktobra, novembra pa naj bi komisija začela delati.