Razlog za to so bili zapleti pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev in financiranju Slovenske tiskovne agencije. V pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju je komentiral tudi najzahtevnejše dosjeje, s katerimi se trenutno ukvarja Evropska komisija, in delo svojega resorja v prvi polovici mandata.

Glede na trenutne geopolitične razmere v Evropi, kateri so najtrši orehi na mizi Evropske komisije ta hip? S katerimi dosjeji ima največ težav, kje je pritisk največji?
Ta hip na naše delo najbolj vpliva kriza v Ukrajini. Evropska komisija se pripravlja na vse možne scenarije, upamo pa, da do najhujšega ne bo prišlo, da bo prevladal razum.

Voditelji evropskih držav in ustanov so večkrat poudarili, da bi Rusija za kakršno koli agresijo na Ukrajino plačala visoko gospodarsko ceno. Kakšno vlogo ima Evropska komisija pri pripravi morebitnega novega svežnja sankcij proti Rusiji?
Na področjih, ki so v pristojnosti Evropske unije, ima Evropska komisija zakonodajno iniciativo; to pomeni, da predlaga trgovinske in podobne sankcije, o njih pa nato odločita zakonodajalca, torej Svet Evropske unije in parlament.

Vroč kostanj v rokah Evropske komisije je trenutno tudi tako imenovana zelena taksonomija oziroma priprava predloga, po katerem bi med naložbe v zelene vire energije vključili tudi naložbe v jedrsko energijo in zemeljski plin. Nekatere države, med njimi najbolj glasno Nemčija in Avstrija, temu nasprotujejo. Kaj bo storila Komisija?
Evropska komisija meni, da prehod na 100 odstotno zelene vire energije čez noč ni mogoč, zato je kot prehodna vira, vira v prehodnem obdobju, v katerem bi bila dopustna kot okolju prijazna, uvrstila tudi zemeljski plin in jedrsko energijo. Ampak zgolj prehodno, kajti v perspektivi čez par desetletij zemeljski plin in jedrska energija absolutno ne bosta imela mesta med zelenimi viri energije.

S kakšnimi argumenti bo Evropska komisija prepričala države, ki temu nasprotujejo? Ne države, ne parlament namreč predloga ne morejo popravljati, lahko ga le potrdijo ali pa zavrnejo.
Evropska komisija prav v teh dneh pozorno proučuje komentarje držav članic na svoje zamisli in si seveda želi, da bi njen predlog, ko bo formalno vložen, dobil zadostno podporo. Soglasje držav ni potrebno, dovolj je zadostna podpora in mi smo optimisti.

Kako v Komisiji obravnavate kritike na račun komisarja za širitev Oliverja Varhelyija, češ da je pristranski pri obravnavi razmer v Bosni in Hercegovini, da podpira stališča Republike Srpske?
V kolegiju ne obravnavamo dela posameznega člana kolegija.

Kakšno pa je stališče Evropske komisije?
Stališče Komisije je bilo posredovano preko uradnega govorca in pravi, da v ravnanju gospoda Varhelya ni videti odstopanja od stališč Komisije.

Pandemija covida-19 je podrla ambiciozne načrte Evropske komisije pod vodstvom predsednice Von der Leyenove o evropskem zelenem prehodu in digitalni preobrazbi, zaradi odpravljanja zdravstvenih, socialnih in gospodarskih posledic pandemije so marsikateri drugi projekti pristali v predalu. Katera so za vas največja razočaranja, česa niste mogli uresničiti na vašem področju civilne zaščite in humanitarne pomoči?
Omenil bi predvsem dvoje. Najprej, da je bilo zame veliko razočaranje, da Svet Evropske unije, se pravi države članice, niso potrdile predloga Komisije, da za humanitarne namene namenimo dodatnih 5 milijard evrov iz instrumenta za okrevanje in odpornost. Evropski parlament je nazadnje prilil dodatna sredstva v višini pol milijarde evrov, ampak zame je bilo vsekakor razočaranje, da države niso potrdile prvotnega predloga. Prepričan sem namreč, da moramo v okoliščinah, ki jih je povzročila pandemija, delovati globalno in solidarno. Drugo veliko razočaranje pa je povezano z Afganistanom in padcem Kabula. Mednarodna skupnost vključno z Evropsko unijo je veliko investirala v Afganistan, v njegov razvoj, a očitno brez uspeha. Zgodba v Afganistanu, ki smo jo poskušali graditi zadnji dve desetletji, se je v rekordno kratkem času podrla kot hišica iz kart. Potem smo lahko zgolj reševali, kar se je rešiti dalo, tako z evakuacijo kot s povečanjem humanitarne pomoči.

Kako vidite humanitarno situacijo v Afganistanu danes?
Danes je v Afganistanu najhujša humanitarna kriza na svetu. OZN je za Afganistan objavil poziv za humanitarno pomoč v višini 4,4 milijarde ameriških dolarjev. To je največji poziv v zgodovini Združenih narodov.

Ob izbruhu pandemije je Evropska komisija na področju civilne zaščite zagnala projekt strateških rezerv zaščitne in medicinske opreme. Kako daleč je ta projekt in kako pri njem sodeluje Slovenija?
Projekt smo zagnali že marca 2020, ker smo želeli zagotoviti, da bo na evropski ravni rezerva za skrajno silo, če državam članicam zaloge poidejo. Danes, skoraj dve leti pozneje, so te zaloge velike, v skladiščih, ki jih gosti devet držav, med njimi tudi Slovenija, imamo več deset milijonov zaščitnih mask in drugih kosov osebne zaščitne opreme, imamo ventilatorje, imamo naprave za dovajanje kisika in podobno.

Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je včeraj opozorila, da bi dopolnitev slovenskega kazenskega zakonika, ki predvideva skrajšanje zastaralnih rokov za hujša kazniva dejanja, med njimi tudi za gospodarsko kriminaliteto, pomenila amnestijo za primere zlorabe evropskih sredstev v Sloveniji. Kako komentirate njena opozorila, ki so bila precej ostra?
Evropska tožilka je opravljala svoje delo. Seznanjena je bila z dejstvom, da je parlamentarni odbor potrdil predlog nekaterih sprememb kazenskega zakonika in preden je ta zadeva uvrščena v razpravo na plenarni seji Državnega zbora, je opozorila, da to ni prava pot. Tako jaz razumem njeno pismo, razumem pa tudi iz signalov, ki prihajajo iz Slovenije, da do teh sprememb vendarle ne bo prišlo, kar mislim, da je dobro za Slovenijo.

Kövesijeva je o tem obvestila tudi Evropsko komisijo – to je namreč njena naloga v skladu z uredbo o zaščiti evropskega proračuna, ki velja od 1. januarja lani; skrajni ukrep je zamrznitev izplačil državi članici, če ta krši načela vladavine prava, prvi korak pa pismo s prošnjo za podrobnejša pojasnila, ki ga Evropska komisija pošlje državi. Kako bo Evropska komisija ukrepala pri Sloveniji?
Evropska komisija pozorno spremlja stanje v državah članicah na različnih področjih vključno z vladavino prava in ko se nabere dovolj problemov, ustrezno ukrepa. Doslej je to storila v primeru Madžarske in Poljske, ki sta že prejeli pismi in ki tudi nista še dobili potrditve za njuna načrta za okrevanje in odpornost. Jaz močno upam, da se Slovenija nikoli ne bo znašla v tej kategoriji.

Ali je tudi Sloveniji grozil ta postopek zaradi zapletov pri financiranju STA, predvsem pa pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev?
Slovenija se je bližala tej fazi, na to sem opozoril že julija lani in vesel sem, da je tudi vlada ugotovila, da nadaljevanje po tej poti ni priporočljivo. Z zanimanjem sem prebral sklep o imenovanju evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije, v katerem je vlada izrecno navedla, da bi neimenovanje tožilcev lahko povzročilo državi veliko škodo.

Kako ocenjujete slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije?
Slovenija je dosegla napredek pri številnih zakonodajnih dosjejih in to je tisto, kar se od predsedujoče države pričakuje. Slovenija je delo opravila dobro. Vtis bi bil še boljši, če bi ne bilo določenih komunikacijskih zdrsov in nepotrebnih provokacij. Ampak, kot rečeno, bistvena naloga predsedujoče države je napredek pri zakonodajnih dosjejih in tukaj se je Slovenija odrezala zelo dobro.

Vidite kakšno zamujeno priložnost? Veliko pričakovanj je bilo glede preboja pri širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan, se vam zdi, da bi lahko dosegli več?
Ne, mislim, da je Slovenija dosegla, kar je bilo realno mogoče doseči, v nekaterih dosjejih celo več kot to. Dosegla je, recimo, podaljšanje uredbe o roamingu, še preden se je čas prejšnji sploh iztekel, kar je velik dosežek, saj se v Evropi odločitve po navadi sprejmejo zadnji hip. Kar pa se širitve tiče, je dejstvo, da je že samo ohranjanje širitve na dnevnem redu Evropske unije dosežek sam po sebi. Da bi dosegli kakšen preboj, pa za to trenutno ne vidim nobenih pogojev.