"Naš sklep je, da mora Evropska unija še naprej delovati povezano, da je to nujno za ohranitev enotnega trga in da naj tudi štiri evropske svoboščine v času kriz ne trpijo v prekomernem obsegu," je razpravo na zasedanju povzel predsedujoči Svetu EU-ja za splošne zadeve, državni sekretar na MZZ-ju Gašper Dovžan.
Dodal je, da so se strinjali, da je v času kriz pomembna medsebojna koordinacija, tako med članicami in institucijami Evropske unije kot tudi s sosednjimi državami v neposrednem sosedstvu.
Tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je izboljšanje koordinacije med državami članicami in institucijami EU-ja poudaril kot eno od nalog na poti krepitve odpornosti EU-ja na prihodnje krize in nesreče.
Druga naloga pa je izboljšanje pripravljenosti. "Na komisiji bomo skupaj z državami članicami delali na t. i. scenarijih za bodoče krize, ki so lahko tudi pandemije ali druge oblike groženj in nesreč. Na podlagi teh scenarijev, ki morajo biti verodostojni, pa bomo oblikovali cilje odpornosti. To je ena naših glavnih prednostnih nalog za obdobje slovenskega in pozneje francoskega predsedovanja Svetu EU-ju," je pojasnil.
Oba sta ob tem poudarila pomen sodelovanja z državami Zahodnega Balkana, katerih predstavniki so se udeležili dela današnjega zasedanja. V razpravi so ugotovili, da je na področju sodelovanja med EU-jem in temi šestimi državami še kar nekaj prostora za izboljšave, med drugim pri oblikah sodelovanja, je povedal Dovžan.
Nujno sodelovanje z Zahodnim Balkanom
Lenarčič je dejal, da si večje odpornosti EU-ja ni mogoče predstavljati brez večje odpornosti njene soseščine in predvsem regije Zahodnega Balkana. Zavzel se je, da bi vseh šest držav Zahodnega Balkana v bližnji prihodnosti polnopravno sodelovalo v evropskem mehanizmu za civilno zaščito. Trenutno so sodelujoče države Srbija, Severna Makedonija in Črna gora.
"Ne more pa to nadomestiti postopka širitve, za katerega iskreno upam, da bo slovenskemu predsedstvu uspelo doseči kakšne korake v pravo smer," je še poudaril komisar iz Slovenije. Kot je povedal državni sekretar na MZZ-ju, so danes o širitvi EU-ja govorili samo posredno, niso pa reševali posameznih odprtih vprašanj na tem področju.
Ministri so govorili tudi o krepitvi odpornosti Unije proti kibernetskim napadom in digitalizaciji. "Strinjali smo se, da je izjemnega pomena digitalizacija, na področju katere so pred nami zakonodajni paketi, ki so ključni za okrepitev EU-ja kot igralca na digitalnem trgu. Vzporedno s tem so potrebni koraki za okrepitev kibernetske varnosti," je dejal Dovžan.
Na novinarsko vprašanje glede afere z vohunsko programsko opremo Pegaz, v okviru katere naj bi vohunili tudi za novinarji, aktivisti in politiki v več evropskih državah, je odgovoril, da niso govorili o nobeni vohunski aferi posebej. Ugotovili so, da ima EU z razvojem, ki ga je mogoče pričakovati na digitalnem področju, čedalje večjo odgovornost za napredek tudi na področju kibernetske varnosti. To področje je izjemnega pomena tudi z vidika vladavine prava, je povedal.
"Naša skupna odgovornost je, da ločujemo politične razprave od vseh preostalih. Če se dogajajo afere, vsi pričakujemo od pristojnih organov, da vse sume raziščejo, da se opravijo potrebne preiskave in sprožijo potrebni mehanizmi, ki jih v konceptu vladavine prava premoremo," je dejal državni sekretar.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje