Te pravice pa niso nikoli do konca priborjene, opozarja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

Delavske pravice in vlogo sindikatov po vstopu Slovenije v EU-ju 1. maja 2004 je Jerkič komentirala v Prvem dnevniku. Kako smo si predstavljali življenje in delo na odprtem evropskem trgu dela, je bila posvečena rubrika ob 20-letnici slovenskega članstva v EU-ju, v kateri novinarji televizijskega Informativnega programa do konca aprila preverjajo, katere napovedi so se uresničile in pri katerih smo zgrešili.

Priokus poraženosti, ki ni povezan z EU-jem

Predsednica največje sindikalne povezave zaposlenih pri nas meni, da je v presoji napredka ali nazadovanja v preteklih dveh desetletjih treba upoštevati tudi druge prelomnice. "Eden od najbolj travmatičnih dogodkov je bila kriza med letoma 2006 in 2014 s tajkunskimi zgodbami, ki so pustile precej grenak priokus poraženosti in goljufanja, in mislim, da se nam to skoraj bolj pozna kot pa pridružitev EU-ju."

Občutek, da so vse pravice že izborjene, ki se je pojavil po osamosvojitvi Slovenije, je bil varljiv. Boj za delavske pravice po besedah predsednice ZSSS-ja ni nikoli končan. "Izkušnje prekarnosti, novih oblik dela, razdrobljenih podjetij in majhne moči posameznika kažejo, kako pomembno je, da ni vsak sam na svetu in kako pomembna je sindikalna dejavnosti," je dejala. Opozorila je tudi na kršitve delavskih pravic, kjer pogreša večjo vlogo delovne inšpekcije.

Slovenija nekoč za vzor, kaj pa danes?

"Slovenija je bila že prej pravna in socialna država. Trdimo, da smo tudi 20 let pozneje še socialna država. Lahko smo do marsičesa kritični, pa vendar se lahko pohvalimo z visoko ravnijo socialnih pravic, kot so porodniški dopust, ki je najdaljši v EU-ju, z organizacijo šol in vrtcev, žal nekoliko popuščamo pri zdravstvu, tudi pokojninski sistem je ne glede na višino pokojnin še vedno boljši kot marsikje drugje," je prepričana Jerkič. Kar še danes ločuje Slovenijo od Unije, je po njenih besedah tudi socialni dialog, ki daje moč demokraciji, zato upa, da se bo ta dialog, ki je v zadnjem obdobju zastal, kmalu obnovil.

Raven delavskih pravic je bila visoka že ob širitvi Unije pred dvema desetletjema, ko je Slovenija glede tega veljala za vzor, tako med državami pristopnicami kot dotedanjimi članicami EU-ja. Tedanji predsednik Evropske konfederacije sindikatov Emilio Gabaglio je trdil, da je na nekaterih področjih slovenska zakonodaja boljša od evropske in da bo prispevala k napredku Unije.

Beg na tuje in pomanjkanje delavcev doma

Po zadnjih podatkih Eurostata o mobilnosti na trgu dela, ki se nanašajo na leto 2022, v drugih državah Unije prebiva skoraj 45 tisoč delovno aktivnih slovenskih državljanov. Po zadnjih ocenah imamo v Sloveniji tudi okoli 30 tisoč dnevnih migrantov, to je prebivalcev Slovenije, ki dnevno odhajajo na delo v tujino, med njimi dve tretjini v Avstrijo.

Jerkič pravi, da je Slovenija majhna država, v kateri si včasih naredimo tudi majhne možnosti, denimo s tajkunskimi zgodbami in propadanjem podjetij, zato ljudje iščejo zaposlitev tam, kjer je. Slika pa po njenih besedah ni samo bela in črna, saj je treba upoštevati podobne številke tistih, ki vstopajo na naš trg dela. Glede tega, ali bomo v prihodnje potrebovali še več tujih delavcev, pa meni, da tako kažejo demografska gibanja, da pa bi bile te potrebe lahko tudi manjše, če se bo proizvodnja modernizirala.

Spodaj si oglejte arhivski prispevek Jasne Krljić Vreg o vlogi sindikalnega gibanja pred vstopom v Unijo, objavljen v Dnevniku TV Slovenija spomladi 2004, in pogovor Saše Krajnca z Lidijo Jerkič, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.