Eden izmed zgodovinskih trenutkov EU-ja: podpis Lizbonske pogodbe. Foto: EPA
Eden izmed zgodovinskih trenutkov EU-ja: podpis Lizbonske pogodbe. Foto: EPA
Janez Janša in Dimitrij Rupel
Veselje premierja in zunanjega ministra po podpisu pogodbe. Foto: EPA
Premier Janez Janša podpisuje pogodbo. Foto: MMC RTV SLO
Veličasten ambient samostana je kot nalašč za slovesen podpis pogodbe. Foto: MMC RTV SLO
Podpis Lizbonske pogodbe

Slovesnost se je začela ob 12. uri, zbrane pa so v veličastnem ambientu samostana Mosteiro dos Jeronimos nagovorili premier predsedujoče Portugalske Jose Socrates, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik parlamenta Hans-Gert Pöttering, ki so poudarili pomen nove pogodbe za delovanje in krepitev Unije, pri tem pa se posebej zahvalili nemški kanclerki Angeli Merkel za njen prispevek pri sestavi pogodbe. Prvi je pogodbo podpisal belgijski premier Guy Verhofstadt, slovenski premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel pa sta bila 23. podpisnika.

Janša: EU zre v globalizacijo
Premier Janez Janša je dejal, da podpis reformne pogodbe Evropske unije pomeni, da je Unija pripravljena na izzive globalizacije. Dodal je, da je to zelo pomembno tudi za Slovenijo, ki je del EU-ja. To po njegovih besedah tudi pomeni, da se bo Slovenija lahko ob svojem predsedovanju na podlagi "izčiščenega prostora, počiščene mize," s 1. januarjem osredotočila na drugi cikel lizbonske strategije in na podnebno-energetski paket. "To pomeni, da je Evropa pripravljena na izzive 21. stoletja, tudi na to, da oblikuje globalizacijo, ne da se je samo boji in se ji prilagaja," je še dejal premier.

Glede ratifikacije je Janša dejal, da z ratifikacijo Slovenija ne bo tekmovala. "Ne želimo na vsak način biti prvi, se pa spodobi, da država, ki predseduje, opravi ta postopek čim prej," je pojasnil in dodal, da v Sloveniji glede ratifikacije "ni veliko zaskrbljenosti" in da bo "slovenski parlament sledil temu cilju."


S podpisom Lizbonske pogodbe so tako dobila epilog večletna prizadevanja za skupni dokument EU-ja. Kraj podpisa ni naključje, tu je namreč predsedujoča Portugalska pred 22 leti podpisala pristopno pogodbo z EU-jem. Omenjeni samostan iz 16. stoletja je od leta 1984 zaščiten kot Unescova kulturna dediščina. Nova pogodba naj bi Evropsko unijo reformirala v organizacijo, ki bo učinkoviteje odločala o svojih notranjih zadevah, hkrati pa imela vplivnejšo vlogo v mednarodni politiki. Veljati naj bi začela leta 2009.

Ko je posamezni voditelj podpisal pogodbo s posebnim srebrnim pisalom, se je na velikem zaslonu poleg podpisne mize hkrati prikazala zastava njegove države. Tudi podpisna miza je bila v bistvu zaslon, na katerem so se prikazovale različne evropske podobe.

Barroso: Nastopil je nov čas
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v svojem govoru poudaril, da podpis pogodbe pomeni rojstvo nove Evrope, ki se je v tako kratkem času razšrila s petnajst na sedemindvajset članic. Po rešitvi notranjih institucionalnih problemov je sedaj po njegovih besedah čas, da se Evropa obrne navzven in se sooči z globalnimi problemi.

"Lizbonska pogodba bo okrepila demokracijo in komunitarno metodo odločanja, dala več pristojnosti Evropskemu parlamentu", je še poudaril Barroso.

Izrazite vaše mnenje o novi pogodbi.

Voditelji potem na tradicionalni decembrski vrh
Po podpisu se bodo voditelji in ministri s starinskim tramvajem v barvah portugalskega predsedstva odpeljali 600 metrov do muzeja kočij v Belem ob predsedniški palači, kjer jih bo na kosilu gostil portugalski predsednik Anibal Cavaco Silva. Voditelje potem čaka tradicionalni decembrski vrh, ki bo v znamenju začetka predsedovanja Slovenije.

Dokument zdaj v ratifikacijski proces
Nova pogodba naj bi začela veljati leta 2009, a predtem jo čaka še ključna faza - ratifikacija dokumenta. Ravno ta je pred leti pokopala ustavno pogodbo, saj so Francozi in Nizozemci na referendumu zavrnili njeno vsebino. Slovenija namerava pogodbo ratificirati že januarja in tako biti za zgled drugim državam. Do zdaj je referendum napovedala le Irska, preostale države naj bi pogodbo sprejele v svojih parlamentih.

Kot je zapisano tudi na uradnih straneh, nova pogodba ne bo ustava, ki bi nadomestila vse dozdajšnje pogodbe, temveč bo nadomestila oziroma spremenila obstoječe pogodbe (predvsem Pogodbo o Evropski uniji ter Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti). Iz pogodbe so izključili simbole (zastava, himna, slogan), v njej pa ne bo tudi nazivov "zakon" in "predlog zakona", tako da pravni red Unije ne bi spominjal na nacionalne zakonodaje.

K. T.

Podpis Lizbonske pogodbe