Za prihodnji teden napovedano srečanje med slovenskim premierjem Borutom Pahorjem in hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem je bilo po sporočilu češkega predsedstva, da preloži pogajalsko konferenco s Hrvaško, odpovedano. Kot so sporočili iz kabineta premierja Boruta Pahorja, se je s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem dogovoril, da bo srečanje namesto 28. aprila v začetku prihodnjega meseca.

Posvet Pahorja s slovenskim političnim vrhom
V Pahorjevem kabinetu so pojasnili, da se želi premier o najnovejšem Rehnovem predlogu najprej posvetovati s slovenskim državnim vrhom. Prihodnji teden naj bi se sešel s predsedniki parlamentarnih strank, o predlogu pa se je že pogovarjal s predsednikom države Danilom Türkom. Vlada bo o predlogu razpravljala prihodnji četrtek, potem pa ga bo prepustila v presojo pristojnemu parlamentarnemu odboru. "Prišli smo do točke, ko je Evropska komisija s komisarjem Rehnom na čelu podala predlog, ki zahteva skrbno presojo na obeh straneh," je dejal Pahor.

Žbogar: novi predlog vključuje slovenske predloge
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je na vladni seji dejal, da dopolnjeni predlog Rehna vključuje številne predloge slovenske strani, in poudaril, da je predlog dobra osnova, pred končno različico pa je potreben še razmislek in širok konsenz. V petek bo predlog predstavil odboru DZ-ja za zunanjo politiko. Tudi tokrat o podrobnostih ni želel govoriti in je spomnil na dogovor z Rehnom o tihi diplomaciji. Dogovor je težje doseči, če vse elemente pojasnjujemo v javnosti, posebej če ti elementi še niso do konca izpogajani, je še poudaril. "Veliko stvari je v javnosti, ni nujno, da so prave."

Konferenca preložena za nedoločen čas
"Češko predsedstvo se je odločilo, da medvladno pristopno konferenco s Hrvaško, načrtovano za 24. april, preloži, ker vprašanje zastoja v pristopnih pogajanjih, ki je posledica spora glede meje med Hrvaško in Slovenijo, še ni rešeno. Nov datum bo določen glede na pozitiven razvoj dogodkov," je danes dopoldne sporočilo češko predsedstvo, potem ko je odločitev o tem danes sprejel odbor stalnih predstavnikov držav članic pri EU-ju.

10 dni za odgovor na nov predlog
Predsedujoči EU-ju so sporočili, da bo novi datum določen glede na pozitiven razvoj dogodkov. V prihodnjih desetih dneh naj bi Zagreb in Ljubljana odgovorila na najnovejši kompromisni predlog Rehna, ki ga je predstavil v sredo.

Po navedbah diplomatskih virov Rehnov predlog predvideva, da naj bi o mejni črti odločal mednarodni arbitražni tribunal, o koriščenju pomorskih območij in stiku Slovenije z odprtim morjem pa naj bi se odločalo na podlagi mednarodnega prava, dobrososedskih odnosov in ob upoštevanju načela pravičnosti.

Srečanje Pahorja in Sanaderja bo maja
"Menimo, da ni dobro, da v tem trenutku ne bo srečanja, a če se je Slovenija tako odločila, ima do tega pravico. Za srečanje sta potrebna dva," je odpoved srečanja s Pahorjem komentiral Sanader in ponovil, da je nadaljevanje slovenske blokade hrvaških pogajanj absolutno nesprejemljivo. Hrvaški premier se je o slovenski odpovedi že pogovarjal s predsednikom Stipetom Mesićem in napovedal, da bo o novem Rehnovem predlogu seznanil tudi predsednike hrvaških parlamentarnih strank. "Najnovejši predlog EU-ja gre v dobri smeri in ga bomo obravnavali."

Vidas: Predlog potrebuje dodelave
Hrvaški strokovnjak za mednarodno pomorsko pravo Davor Vidas je danes izjavil, da je najnovejši Rehnov predlog "korak naprej", a dodaja, da predlog potrebuje dodatne dodelave zaradi določanja termina "stik Slovenije z odprtim morjem". Po njegovem je omenjeni stik mogoče tolmačiti le na dva načina: če "stik" razumemo kot vprašanje plovbe, je bilo to urejeno pri Mednarodni pomorski organizaciji leta 2004 na predlog Slovenije, Hrvaške in Italije. Ladje v mednarodni plovbi proti Sloveniji najprej plujejo skozi hrvaške teritorialne vode, nato ob slovenski obali proti Kopru, izhod pa imajo skozi italijanske teritorialne vode.

Kot drugo možnost tolmačenja "stika Slovenije z odprtim morjem" pa je Vidas navedel teritorialno vprašanje oz. vprašanje fizičnega stika Slovenije z odprtim morjem. Če ga razumemo tako, pa moramo po besedah Vidasa poznati zelo pomembno okoliščino, da velikost teritorialnega morja neke države v skladu s konvencijo o pravu morja v nobenem primeru ne more presegati 12 morskih milj.

Ne glede na to, kako bo rešen spor, tudi če bi hipotetično celotni Piranski zaliv pripadel Sloveniji, bi bilo od izhodiščnih črt Slovenije do odprtega morja po Osimskih sporazumih več kot 12 navtični milij. "To pomeni, da v primeru, da gre pri stiku za teritorialno vprašanje, Slovenija ni v sporu samo s Hrvaško, ampak s celim svetom," pravi Vidas.

G. V./K. T.