"Odzivi mednarodne javnosti pa tudi sporočila, ki jih najvišji predstavniki teh držav dajejo, jasno kažejo na to, da smo izboljšali ugled, mesto, pa tudi domet slovenske diplomacije v svetu," je na novinarski konferenci o dosežkih slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja povedal zunanji minister Anže Logar.

"Ponosen sem na diplomatke in diplomate, da jim je z velikimi napori in osebnim odrekanjem uspelo projekt pripeljati do uspešnega konca," je dejal minister Logar in dodal, da Slovenija Evropsko unijo ob koncu predsedovanja Franciji, ki predsedovanje prevzema 1. januarja, prepušča v dobri formi.

Uspešno predsedovanje je po njegovem mnenju dobra popotnica tudi za kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov za obdobje 2024–2025. "Zagotovo smo prepoznavnost dvignili na precej višjo raven, kar pomeni, da bomo lažje pristopili do mednarodnih partnerjev, s katerimi doslej še nismo imeli tesnejših povezav," je pojasnil zunanji minister.

Sorodna novica Janša predstavil rezultate predsedovanja in prejel zahvale za sodelovanje

Ravno ta kandidatura ponuja Sloveniji odlično priložnost, da izkušnje, znanje in celoten diplomatski aparat zdaj uporabi v kampanji za dosego tega nacionalnega cilja, je povedal in dodal, da se že veseli aktivnosti za to, da bi pridobili 129 glasov, ki so potrebni za izvolitev.
Med dosežki slovenskega predsedovanja je poudaril soglasje med državami članicami na področjih okrepitve odpornosti unije za prihajajoče krize, vključno s kibernetskimi grožnjami, in digitalne preobrazbe.

Omenil je še dosežke pri vzpostavljanju evropske zdravstvene unije in doseženo soglasje o okrepljenih mandatih Evropske agencije za zdravila (EMA) in Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) ter o vzpostavitvi novega evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere Hera.

Po oceni ministra pri sami izvedbi predsedovanja ni bilo zdrsov

Kot najpomembnejši dosežek na področju evropske zunanje politike je medtem Logar poudaril dogovor o sklepih o širitvi EU-ja, ki predstavljajo osnovo za začetek medvladne konference z Albanijo in Severno Makedonijo. Minister pričakuje, da se bo to zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta.

Na zunanjepolitičnem področju je poudaril še enoten odziv EU-ja na dogajanje v Afganistanu in migrantsko krizo na poljsko-beloruski meji ter tudi enotno podporo drugih članic Franciji ob vzpostavitvi zavezništva Avstralije, Velike Britanije in ZDA v indijsko-pacifiški regiji Aukus.

Na novinarsko vprašanje o morebitnih zdrsih, ki so morda na Slovenijo vrgli slabo luč, je odgovoril, da teh pri sami izvedbi predsedovanja ne vidi. "Lahko pa rečem, da je za mene kot predstavnika Republike Slovenije zdrs to, da ni bilo zagotovljene enotnosti v političnem delu. Torej, da so nekateri čas predsedovanja želeli izkoristiti tudi za notranjepolitična obračunavanja," je dejal Logar.

Sekretariat pri naročanju poslovnih daril izbral najcenejšega ponudnika

Glede stroškovnega vidika predsedovanja je povedal, da so stroški na ravni prvega slovenskega predsedovanja EU-ju leta 2008. Do konca marca, ko se bo projekt predsedovanja končal, naj bi predvidoma porabili okoli 64 od 80 milijonov evrov, kolikor jih je bilo predvidenih v projektni nalogi.

Sorodna novica Logar: V 20 pomembnih zakonodajnih paketih nam je uspelo uskladiti vse tri evropske institucije

Ob tem je poudaril, da je sekretariat za predsedovanje nakup poslovnih daril od podjetja Empis, ki je v lasti družine brata premierja Janeza Janše, opravil na podlagi zakona o javnem naročanju in da je izbral najcenejšega od treh ponudnikov.

Zunanji minister je na novinarski konferenci spregovoril tudi o dvostranskih odnosih s Hrvaško, vključno s širitvijo Nove ljubljanske banke v sosednjo državo, o kateri je nedavno govoril s predsednikom uprave NLB-ja Blažem Brodnjakom. "O vsem, kar je povezano z odprtimi vprašanji, je težko dati neko zelo jasno iztočnico, kdaj konkretno lahko oziroma če sploh lahko pride do kakšnega rezultata," je povedal o reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško.