Odzivi na sodbo po eni strani poudarjajo neuspeh Orbana, da bi postavil pod vprašaj primarnost prava EU-ja, po drugi strani pa zadovoljstvo izraža tudi vlada.

Sodišče EU-ja je decembra lani razsodilo, da je madžarska zakonodaja o pravilih in praksi na tranzitnih območjih na srbsko-madžarski meji v nasprotju s pravom EU-ja. Madžarska naj ne bi izpolnila obveznosti na področju postopkov priznavanja mednarodne zaščite in vračanja nezakonitih prebežnikov iz tretjih držav.

Na vrhuncu prebežniške krize leta 2015 je Madžarska namreč vzpostavila tranzitna območja na meji s Srbijo ter migrantom omejila možnost vlaganja prošenj za azil. V imenu vlade se je februarja pravosodna ministrica Judit Varga obrnila na ustavno sodišče, češ da je za izvršitev sodbe potrebna interpretacija ustave. Dodala je, da do odločitve vlada ne bo izpolnila sodbe Sodišča EU-ja.

Varga: Prelomna odločitev

A ustavno sodišče je danes tako presojo sodbe kot s tem povezane primarnosti prava EU-ja zavrnilo. Je pa obenem sporočilo, da ima Budimpešta na področjih skupne pristojnosti Bruslja in Madžarske pravico "zagotoviti učinkovitost skupnega izvajanja pristojnosti".

Varga je danes odločitev označila za prelomno, češ da pomeni, da lahko Budimpešta na tej podlagi "prilagodi svoja nacionalna pravila realnosti, tako da sprejme dodatne, edinstvene ukrepe". "S to sodbo je ustavno sodišče skupaj s fizičnim zaprtjem meja postavilo močno pravno oviro," je zapisala na Facebooku.

A odločitev sodišča je pozdravila tudi skupina za človekove pravice Helsinški odbor. Prepričani so, da je s tem, ko ustavno sodišče ni hotelo postaviti pod vprašaj primarnosti prava EU-ja, spodletel poskus Budimpešte, da sabotira sodbo Sodišča EU-ja. "Ni zelene luči za neupoštevanje sodb Sodišča EU-ja, nič več izgovorov, prisilna vračanja se morajo končati takoj," so zapisali v izjavi.