Potrebe po naložbah v prometno infrastrukturo v Evropi so velike in k projektom je treba privabiti tudi zasebne vlagatelje, je tako danes v Ljubljani dejala tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Junckerjev načrt - mehanizem EFSI - je bistven, ker imajo zasebni vlagatelji dovolj sredstev, a so previdni, je poudarila.

Po njenih besedah je namreč likvidnost institucionalnih zasebnih vlagateljev trenutno zelo velika - po ocenah imajo od 6.000 do 7.000 milijard evrov -, vendar denar zaradi pomanjkanja zanimivih projektov za sofinanciranje ne kroži. Zato je pomembno, da se pripravijo kakovostni projekti, ki bodo sposobni zagotavljati tudi denarni tok.

Prav zato je tako bistveno, kako so projekti predstavljeni - kar velja tudi za drugi tir Koper-Divača. Kot pojasnjuje minister Peter Gašperšič, so nepovratna sredstva iz mehanizma CEF omejena, drugače je pri EFSI-mehanizmu, ki predstavlja poroštvo ali posojilo za zasebnike.

Zato je predvideno povezovanje mehanizmov, saj je ta projekt "zahtevnejša zgodba" in zanj v okviru nacionalnih ovojnic ni na voljo dovolj denarja, zato je predvideno javno-zasebno partnerstvo. Poleg vložka zasebnih sredstev je predvideno pridobivanje denarja iz odprtega oz. splošnega dela razpisa CEF in mehanizma EFSI, je povedal minister. Potencialni vlagatelj so tudi sosednji Madžari, čez dva tedna bo na to temo skupna seja obeh vlad.

Priložnosti tudi za Slovenijo
V okviru EFSI-ja je bilo do zdaj potrjenih sedem projektov, za katere so odobrili 1,7 milijarde evrov, zasebni vložek pa znaša 6,5 milijarde evrov. Gre za zelo različne projekte, med njimi avtoceste na Slovaškem, v Italiji in Franciji, vlake v Italiji, ladje na stisnjen plin v Španiji, je navedla Bulčeva.

Tudi za Slovenijo so tu različne priložnosti, npr. pri elektrifikaciji prometa, dekarbonizaciji prevoznih sredstev, trajnostnem urbanem transportu, digitalizaciji prometa in prometnih rešitvah ter tudi pri infrastrukturnih projektih, kot sta drugi tir in nadaljnji razvoj Luke Koper.

Sicer pa se v kratkem izteče drugi razpis v okviru CEF-mehanizma, kjer ima Slovenija na voljo še 121 milijonov evrov, nov bo predvidoma novembra. Denar je na voljo predvsem za vseevropsko omrežje, kar pa zadeva preostalo železniško omrežje, smo del sredstev za nadgradnjo povezave Slovenska Bistrica-Poljčane že dobili, skušali jih bomo dobiti še za posodobitev proge Celje-Zidani Most, za vozlišče Pragersko in odsek Šentilj-Maribor.

Za prijavo v evropske mehanizme bodo v prihodnje v poštev med drugim prišli tudi projekti gradnje druge cevi predora Karavanke in dokončanja avtoceste Draženci-Gruškovje ter železniških povezav Poljčane-Slovenska Bistrica, je dejal minister Gašperšič.

Na prvem razpisu CEF-a, ki je bil izpeljan lani, je bilo od 700 prijavljenih izbranih 276 projektov, ki so pridobili 13,1 milijarde evrov. Iz Slovenije je bilo potrjenih vseh 13 prijavljenih projektov - med njimi študija za drugo cev predora Karavanke, nadgradnja železniške povezave Poljčane-Slovenska Bistrica, gradnja izvlečnega tira s tovorne postaje Koper. Komisarka je ocenila, da so projekti kakovostno pripravljeni, da pa je treba bolj razdelati finančno konstrukcijo.