Dolgoletna kanclerka je na svojem 107. vrhu EU-ja pozvala države članice, naj okrepijo pogovore glede prihodnje usmeritve Unije, da bodo lahko reševale spore, kot je zadnji glede neodvisnosti pravosodja s Poljsko. Ponovila je, da si želi bolj umirjene debate, in pozvala k več razumevanja do zgodovine te države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Če pogledate poljsko zgodovino, je zelo razumljivo, da ima opredeljevanje nacionalne identitete veliko vlogo. Gre za drugačno zgodovinsko situacijo kot v državah, ki so imele demokracijo od druge svetovne vojne," je opozorila na zgodovino Poljske, ki je imela med letoma 1945 in 1989 komunistično oblast.

Sorodna novica Kljub napovedim o težavni razpravi o Poljski je ta potekala mirno

Kot je dejala, je sledila tudi razpravam v Evropskem parlamentu. "To mi ni všeč. Moramo spoštovati drug drugega. Menim, da je to zelo pomembno," je še dejala Merkel glede tona evropskih poslancev, ki so v torek v razpravi kritizirali ravnanje poljske vlade ter domnevno nezadostno ukrepanje Evropske komisije in Evropskega sveta.

Janša: Rešitev je treba iskati skupaj s Poljsko

Poljski premier Mateusz Morawiecki je danes ponovil, da Poljska nima težav z vladavino prava in da nekaj držav Unije ne razume poljskih pravosodnih reform.

Slovenski premier Janez Janša je o tem dejal, da je bila razprava krajša, kot se je napovedovalo, in bistveno bolj umirjena od tistega, kar se je pred tem dogajalo v Evropskem parlamentu. "Zelo pomembno je, da je bil na koncu sklep, da je rešitev treba iskati skupaj s Poljsko, ne proti Poljski," je poudaril.

Izpostavil je, da je evropsko pravo primarno na tistih področjih, kjer so pristojnosti prenesene na EU, kjer pa niso, je to v pristojnosti nacionalnega prava. S tem je podprl argumente poljskega in madžarskega premierja.

Sorodna novica Evropski judovski kongres želi opravičilo Janše za "antisemitsko namigovanje"

Med možnostmi odziva v primeru poljske sodbe, ki jih preučuje Evropska komisija, je tudi ukrepanje na podlagi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Janša je o tem danes dejal, da je, kar zadeva Poljsko, v četrtek samo ena država neposredno predlagala to pogojevanje, večina drugih pa se je strinjala, da so v primeru takšnih težav predvideni postopki, ki naj potekajo s čim manj politizacije.

O svojem tvitu o Sorosevih lutkah v Evropskem parlamentu, zaradi katerega je nizozemski premier Mark Rutte protestiral pri slovenski veleposlanici, pa je Janša danes dejal, da se je ta razprava "odvijala v nekem mehurčku, ki je odmeval samo v Sloveniji", in da se na vrhu s tem ni ukvarjal nihče.

Migracije: Litva bi ograje, Bruselj ne da denarja

Voditelji članic so v petek znova skušali premagati razlike glede migracij, vendar se niso strinjali glede skupne poti naprej, poroča Reuters.

"Zadnji meseci so pokazali, da pritisk migracij ne popušča. Pravzaprav spet narašča," je dejal novi avstrijski kancler Alexander Schallenberg. Podprl je Litvo, ki je Bruselj pozvala k financiranju mejne infrastrukture, kot so brezpilotni letalniki in ograje. Litovski predsednik Gitanas Nauseda je dejal, da so nujno potrebne fizične ovire: "Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo jutri. Morda bo tri, štiri, pet tisoč prebežnikov skušalo prestopiti mejo. Moramo biti odločni."

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da ne bo evropskih sredstev za "bodeče žice in zidove" na mejah.

Premier Janša je v povezavi s tem dejal, da je Unija junija sprejela akt, da bo Evropa zagotovila tudi sredstva za infrastrukturo za zaščito zunanje meje, a da obstajajo različna tolmačenja, kaj je to infrastruktura, pri čemer odločitev o tem danes niso sprejemali.

Luksemburški premier Xavier Bettel se je zavzel za pogovore z Minskom in Moskvo namesto novih sankcij proti Belorusiji. EU meni, da so prihodi prebežnikov iz Belorusije v Litvo posledica namernega delovanja beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka.

Podatki Združenih narodov kažejo, da je letos v EU čez Sredozemsko morje prispelo 5100 prebežnikov, več tisoč ljudi pa je vstopilo iz Belorusije. Mejna agencija Frontex navaja, da je samo v tem mesecu v EU iz vseh smeri skupaj skušalo vstopiti 134.000 ljudi, kar je za skoraj polovico več kot v enakem obdobju pred pandemijo.

EU je okrepil svoje zunanje meje in zaostril azilno zakonodajo, odkar je pred šestimi leti prek Sredozemlja prišlo več kot milijon prebežnikov. Sredozemske države so takrat za migracijsko krizo krivile kanclerko Merkel zaradi njene politike odprtih meja.

Nemško gospodarstvo ob začetku mandata Merkel večje od kitajskega

Angela Merkel je opozorila tudi na težave na področjih migracij, gospodarstva in energetike. V zadnjih letih se je zaostrila predvsem konkurenca v obliki Kitajske. Na začetku njenega mandata leta 2005 je bilo nemško gospodarstvo še večje od kitajskega, danes pa je kitajski BDP najmanj štirikrat večji od nemškega, je izpostavila kanclerka. Evropa po njenih besedah tudi ni več do "inovacij najprijaznejši kontinent". "Tu imamo neverjetno veliko za narediti," je dejala.

Italija poziva k skupni zalogi plina

Najdaljša je bila sicer razprava o visokih cenah energije, ki še dodatno ogrožajo najranljivejše ljudi in podjetja, ki se spoprijemajo s hudimi posledicami pandemije covida-19.

Voditelji so članice pozvali, naj izkoristijo predlagane ukrepe za kratkoročno pomoč najranljivejšim državljanom in podporo evropskim podjetjem. Pozvali so tudi k ukrepom za povečanje odpornosti energetskega sistema Unije in zagotovitvi varne oskrbe z energijo.

Glede energetske krize je Merkel opozorila, da ukrepi držav članic za ublažitev krize cen ne smejo prizadeti prehoda na obnovljive vire energije. "Srednje- oz. dolgoročni prehod oskrbe z energijo mora iti v smer podnebne nevtralnosti, tega pa ne sme ovirati začasno povečanje cen energije," je dejala.

Italijanski premier Mario Draghi je medtem sporočil, da je Italija pozvala k vzpostavitvi skupnih strateških rezerv plina v EU-ju. Idejo zagovarjata tudi Španija in Grčija.

Janša: Zeleni prehod neizvedljiv brez jedrske energije

Premier Janša je v povezavi z razpravo o energiji poudaril, da je treba zeleni prehod v energetski krizi jemati kot rešitev, ne težavo. Ob tem je znova izpostavil, da jedrska energija mora biti dovoljen vir energije v tem prehodnem obdobju.

Izračuni kažejo, da tranzicije brez jedrske energije ni mogoče izvesti, saj ta trenutno predstavlja 27 odstotkov evropske energetske bilance, v Sloveniji pa še nekoliko več, je ponazoril premier.

V primeru izključitve jedrske energije ostane po njegovih besedah kot edina druga možnost tranzicijske energije zemeljski plin, s čimer pa bi EU privolil v ogromno odvisnost od zunanjih dejavnikov, saj uvaža 90 odstotkov plina in 97 odstotkov surove nafte.

"Popolnoma jasno je, da delež obnovljivih virov energije v evropski energetski bilanci v srednjeročnem obdobju ne bo mogel nadomestiti izpada ogljičnih virov brez jedrske energije," je izpostavil Janša.

Ta zavest je po njegovih navedbah bolj ali manj prevladala, čeprav nekatere države iz političnih razlogov nasprotujejo omembi jedrske energije v tem procesu, čeprav tudi same uporabljajo energijo iz evropskih jedrskih elektrarn.

Češki premier Andrej Babiš je v četrtek v razpravi na vrhu blokiral energetske sklepe, ker je zahteval, da se vanje vključi poziv k preučitvi sistema trgovanja z izpusti in njegovega vpliva na rast cen energije. Voditelji so to na koncu vključili v sklepe. Janša je v povezavi s tem danes pojasnil, da je dvig cen emisijskih kuponov prispeval okoli 20 odstotkov k dvigu cen energije.

"Kompas evropskega projekta"

Nemška kanclerka se je zjutraj v Bruslju že poslovila od predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. "Premagali smo številne krize, a imam tudi niz nerešenih težav," je dejala in izrazila mnenje, da njenega naslednika na kanclerskem položaju čaka veliko dela. Če se bodo nemški socialdemokrati (SPD), Zeleni in liberalci (FDP) držali v četrtek dogovorjenega časovnega okvira koalicijskih pogajanj, bo Olaf Scholz že na naslednjem vrhu EU-ja 16. in 17. decembra nastopil kot novi nemški kancler.

"Vi ste kompas in luč našega evropskega projekta," se je Charles Michel poklonil Angeli Merkel in dejal, da bodo srečanja voditeljev brez nje kot "Rim brez Vatikana ali Pariz brez Eifflovega stolpa". "Bila je kot oaza miru sredi Evropske unije," je dejal avstrijski kancler Alexander Schallenberg. Luksemburški premier Xavier Bettel pa je izjavil, da je bila "stroj za doseganje kompromisov". Litovski predsednik Gitanas Nauseda je dodal, da se je članicam prav zaradi njenega posredovanja lani uspelo dogovoriti za skupni načrt zadolževanja za okrevanje po pandemiji covida-19.