Merklova je na novinarski konferenci v Berlinu sporočila, da "glede na položaj, v tem trenutku, nadzor na mejah potrebujemo". Tudi na Dunaju so se zavzeli za podaljšanje nadzora na mejah.

Nemčija, Avstrija, Danska, Švedska in tudi Norveška so leta 2015 sredi begunske krize znova uvedle nadzor na svojih mejah, čeprav naj le-tega v skladu s schengenskimi pravili ne bi bilo. Potem so te države nadzor vseskozi podaljševale, po načrtih Evropske komisije pa naj bi bilo tega letos jeseni konec.

Na novinarski konferenci, ki je sicer potekala manj kot štiri tedne pred parlamentarnimi volitvami v Nemčiji 24. septembra, je Merklova vnovič branila odločitev za odprtje nemških meja za več sto tisoč prebežnikov pred dvema letoma. Poudarila je, da je bila to humanitarna izjema in da se kaj takega ne bo ponovilo.

Nemčija prebežnikov ne bo vračala na Madžarsko
Nemška vlada že od aprila prebežnikov ne vrača več na Madžarsko, čeprav ji to dovoljuje dublinska uredba. Po tej lahko države Evropske unije prosilce za azil vrnejo v tisto državo, prek katere so vanjo vstopili. Nemčija prebežnikov ne bo vračala na Madžarsko, dokler se razmere zanje ne bodo izboljšale, poroča TV Slovenija.

Merklova proti poljski pravosodni reformi
Komentirala je tudi pomisleke Evropske unije o spoštovanju standardov pravne države na Poljskem. "Čeprav si želim dobrih odnosov s Poljsko, našo sosedo, pa ne morem ostati tiho, samo da bi bil mir," je dejala in dodala, da je spoštovanje načel pravne države temelj sodelovanja znotraj Evropske unije.

Evropska komisija je Poljski zaradi sporne pravosodne reforme izrekla pisni opomin, ker naj bi z njo zmanjševala neodvisnost sodne veje oblasti. Reforma med drugim predvideva, da bi lahko pravosodni minister sam imenoval in odpuščal sodnike.

Rok za odgovor je potekel v ponedeljek, a so v Varšavi vse kritike zavrnili. Zatrdili so, da so vsi pomisleki EU-ja neutemeljeni in da spremembe poljske zakonodaje na področju pravosodja ustrezajo evropskim standardom.

Nemčija in Turčija v "zapleteni fazi odnosov"
Spoštovanje načel pravne države je težava tudi v odnosih Nemčije s Turčijo. Državi sta v zelo zapleteni fazi odnosov, je opozorila kanclerka. "Želeli bi si boljših odnosov, a je to povezano z izpolnjevanjem načel pravne države," je dejala.

Odnosi med Nemčijo in Turčijo so se znatno poslabšali, potem ko je nemški bundestag junija lani označil turški poboj milijonov Armencev za genocid. Zatem se je začel niz spornih odločitev Ankare, med drugim tudi aretacija več nemških državljanov, ker naj bi sodelovali s terorističnimi organizacijami. Merklova je pripor nemških državljanov označila za neupravičen in dodala, da Nemčija zahteva njihovo izpustitev.