"Naš cilj je spoštovanje suverenosti Grkov in obenem spoštovanje pravil. Njihov okvir želimo popraviti, ne razbiti," je po pogovorih s predsedniki treh institucij EU-ja izjavil Cipras, ki je optimističen, da so Grčija in evropski partnerji na pravi poti do vzajemno sprejemljivega in vzdržnega dogovora o prihodnosti njegove države.

Grški premier, ki izjave za medije običajno podaja v grščini, tokrat pa je govoril v angleščini, je izrazil veselje ob obisku v Evropskem parlamentu - instituciji dialoga in sodelovanja. "Zgodovina EU-ja je zgodovina nesoglasij, ki pa na koncu postanejo kompromisi in dogovori," je še poudaril Cipras in zatrdil, da si bodo z vsemi močmi prizadevali za vzdržno rešitev in za vzajemno sprejemljiv kompromis.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je srečanje s Ciprasom označil kot "prijateljsko in plodno izmenjavo mnenj" in poudaril, da si grški premier, ki potuje po Evropi ter se srečuje z vladami in institucijami, nedvomno prizadeva za evropsko sodelovanje, ne za ločitev Grčije. "To je zelo močno in dobro znamenje, ki ga odločno podpiram," je še poudaril Schulz. Grški premier po njegovih besedah ponuja dialog, ki pa je podlaga za kompromis in konstruktivne rešitve.

Ob tem je predsednik parlamenta še poudaril, da so običajni državljani Grčije v preteklih letih plačali račun, zdaj pa je čas, da k rešitvi problema prispevajo tudi tisti, ki so v teh letih denar odnesli iz države. Načrti vlade, ki gredo v tej smeri, lahko po njegovih besedah računajo na stoodstotno podporo EU-ja.

Še posebej toplo - spoljubom in objemom - naj bi Ciprasa sprejel predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je sicer grške volivce pred volitvami opozoril, naj raje ne izberejo Ciprasa in njegovih obljub o koncu varčevalnih ukrepov.

Cipras se je z Junckerjem pogovarjal o štiriletnem reformnem načrtu za Grčijo, govorila pa sta o prehodnem obdobju, ko bi Atene imele čas za oblikovanje "radikalnega reformnega načrta na ključnih področjih, kot so korupcija, davčne utaje in krepitev javne uprave".

Cipras je Junckerju obljubil, da bo ohranjal fiskalno ravnotežje, a poudaril, da Grčija ne bo več spoštovala cilja, da mora imeti 4,5-odstotni proračunski presežek, ki so ji ga vsilili mednarodni posojilodajalci ter ki poganja recesijo in zadolževanje v Grčiji in Evropi.

Merklova: Stališča se ne bodo spremenila
Manj naklonjena grškim prizadevanjem je nemška kanclerka Angela Merkel, ki je nakazala, da Ciprasova diplomatska ofenziva za razrahljanje zahtev posojila ni prepričljiva. "Mislim, da se stališča držav članic znotraj evroobmočja do Grčije ne bodo spremenila, vsaj ne v svojem bistvu," je povedala Merklova novinarjem v Berlinu. Je pa ob tem dejala, da se "veseli" srečanja s Ciprasom na vrhu EU-ja 12. februarja v Bruslju.

Kanclerka je še dodala, da se je glede stališča evroobmočja do Grčije že pogovarjala z italijanskim premierom Matteom Renzijem in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. S prvim se je Cipras sestal včeraj, z drugim pa danes.

"Nikoli več" primanjkljaja
Grški finančni minister Janis Varufakis je zagotovil, da Grčija "nikoli več" ne bo imela javnofinančnega primanjkljaja, in dodal, da nov veter v Atenah ne pomeni, da obračajo hrbet reformam.

Najvidnejše ime zadnjega tedna v Evropski uniji je nedvomno novi prvi mož grških financ, ki kot po tekočem traku obiskuje evropske prestolnice, vsaka njegova beseda pa v medijih močno odmeva. V pogovoru za nemški časopis Die Zeit je tako izjavil: "Lahko vam obljubim, da Grčija - razen plačila obresti - nikoli več ne bo imela proračunskega primanjkljaja. Nikoli, nikoli, nikoli!. Nemci morajo razumeti, da se ne oddaljujemo od reformne poti, če želimo dati upokojencu, ki mora preživeti s 300 evri na mesec, dodatnih 300 evrov na leto." Dejal je tudi, da nova grška vlada "ne bo nikoli za finančno pomoč zaprosila Moskve".

Varufakis je že obiskal Rim in Pariz, ki oba nasprotujeta strogemu varčevanju, danes pa je obiskal sedež Evropske centralne banke (ECB) in se sešel z njenim predsednikom Mariem Draghijem. Po pogovoru z njim je dejal: "ECB je grška centralna banka. ECB bo storila vse, kar je potrebno, da bo pomagala članici evrskega območja. Ne dvomim, da lahko končamo pogovore z našimi evropskimi partnerji, pa tudi z IMF-jem in ECB-jem, v zelo kratkem času, nato pa začnemo poganjati grško gospodarstvo."

V četrtek Varufakisa čaka "najtrši oreh", nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.

Lobiranje za zamenjavo dolga za obveznice
Pogovor z Varufakisom je objavljen tudi v italijanskem dnevniku La Repubblica. Italijanskemu novinarju je minister dejal, da je Grčija že začela pogovore z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) o zamenjavi državnega dolga za obveznice. Načrt Aten so evropski uradniki sprejeli z dvomom, Varufakis pa je dejal, da so enak predlog ponudili tudi IMF-ju. "Dolg bi se razdelil, vse pa bi poplačali v celoti in pravočasno, ko bi Grčija znova imela trdno gospodarsko rast." Varufakis je dodal, da je optimističen, da bo grško dolžniško vprašanje kmalu razrešeno, in da je od finančnikov v Londonu, ki jih je obiskal v ponedeljek, dobil dober odziv.

Katera je prava pot?
Grčija je od leta 2010 od evropskih posojilodajalcev prejela okoli 200 milijard evrov pomoči, zasebni upniki so ji odpisali 107 milijard evrov dolga. Drugi program pomoči se izteče konec meseca, državi že marca grozijo likvidnostne težave, tako da časa za dogovor o nadaljnjem sodelovanju Aten s partnerji v evrskem območju ni veliko. Kot je znano, želi nova grška vlada zmehčati pogoje za finančno pomoč državi z argumentom, da bodo zdajšnje proračunske in reformne zahteve Grčijo "deformirale, ne reformirale".