"Zavračamo sodelovanje s trojko, ki je ne priznava niti Evropski parlament," je dejal grški finančni minister Janis Varufakis po srečanju z vodjo evroskupine Jeroenom Dijsselbloemom v Atenah in dodal, da strog varčevalni program za Grčijo ni izvedljiv. Trojko, ki jo sestavljajo predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), pa je označil za nezakonito in protievropsko.

Minister je znova zahteval mednarodno konferenco o odpisu grškega dolga, ki znaša več kot 300 milijard evrov. Vodja evroskupine Dijsselbloemom je to odločno zavrnil. "Taka konferenca že obstaja. Imenuje se evroskupina," je poudaril. Ob tem je dejal, da Grčija nima več veliko časa in da mora vlada v Atenah zdaj odločiti, kako bo šlo naprej.

Dijsselbloem se je predtem sešel tudi z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom in nekaterimi drugimi visokimi predstavniki nove grške vlade.

Grčija bo izpeljala obsežne reforme
Varufakis je sicer zagotovil, da je Grčija pripravljena izpeljati obsežne reforme, a zavrnil nadaljevanje programa mednarodne pomoči Grčiji. Atenam sicer grozi, da bodo do sredine leta ostale brez denarja. Pogoj za stabilno financiranje je prav dogovor z mednarodnimi posojilodajalci, EU-jem in IMF-om, o izplačilu nove tranše posojila do konca februarja.

Napovedani ukrepi šokirali Evropo
Nova vlada pod taktirko levičarske Sirize je Grkom ob začetku mandata obljubila konec zategovanja pasu in nasprotuje zahtevam trojke po nadaljnjem varčevanju v zameno za denarno posojilo.

Atene dober teden po izvolitvi nove vladne koalicije Evropi niso prizanašale s "šoki" - ustavile so privatizacijske postopke, napovedale dvig minimalne plače na predkrizno raven in zaposlitev več tisoč odpuščenih javnih uslužbencev.

Nemčija: Pomoč Grčiji ni na našem dnevnem redu
Medtem pa se je na dogodke že odzvalo nemško finančno ministrstvo, ki je zavrnilo poročanje revije Der Spiegel, da je Berlin pripravljen na pogovore o novem paketu posojila Grčiji v znesku do 20 milijard evrov, če bi levičarski premier Aleksis Cipras sprejel stroge ekonomske reforme.

"Ta tema sploh ni na našem dnevnem redu," je dejal tiskovni predstavnik nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla. Pisanje nemške revije o oceni Nemčije, da Grčija potrebuje dodatno posojilo v znesku okoli 20 milijard evrov, pa je označil za "čista ugibanja".

Rusija bi razmislila o pomoči Grčiji
Zanimivo sporočilo pa je prišlo tudi iz Rusije. Po poročanju rt.com, ki ga financira Moskva, je ruski finančni minister Anton Siluanov dejal, da Moskva ne izključuje možnosti, da bi pomagala Grčija. V sporočilu za javnosti, ki je bilo objavljeno le dan po tem, ko je Grčija odkrito nasprotovala razširitvi sankcij EU-ja proti Rusiji, je zapisal: "Če bi ruska vlada prejela takšno prošnjo, bi o njej zagotovo razmislili, upoštevali pa bi vse dejavnike dvostranskega sporazuma med Rusijo in Grčijo, to je vse, kar lahko rečem. Če bomo prošnjo dobili, bomo o njej razmislili."

Rusija je dala Grčija zelo zanesljivo karto, ko je napovedala, da lahko izgradi nov plinovod Južni tok do Turčije in meje z Grčijo. Tudi sicer imajo ruski investitorji vse od začetka svetovne gospodarske krize leta 2008 Grčijo pod budnim očesom. Ruski plinski gigant Gazprom je recimo leta 2013 ponudil 900 milijonov evrov za odkup grškega državnega podjetja DEPA, a je svojo ponudbo v zadnjem trenutku umaknil, zaradi pomislekov glede slabe finančne stabilnosti podjetja.

Med drugim pa ruski investitorji letno v grške železnice vložijo tri milijarde dolarjev. Rusija in Grčija sta državi, ki ju povezuje tudi turizem, saj Grčijo vsako leto obišče milijon Rusov.