Cipras je s 40 leti postal najmlajši grški premier v zadnjih 150 letih. Ker je novi predsednik grške vlade ateist, je prisegel le civilno pred predsednikom države Karolusom Papulijasom in tako prekinil tradicijo svojih predhodnikov, ki so do zdaj prisegali pred poglavarjem Grške pravoslavne cerkve.

Ker je Siriza na nedeljskih parlamentarnih volitvah le za dve poslanski mesti zgrešila absolutno večino v parlamentu, je sklenil koalicijski dogovor s stranko Neodvisni Grki, kar je za številne presenečenje, saj razen nasprotovanja varčevalnim ukrepom stranki nimata drugih stičnih točk.

Cipras je v predvolilni kampanji volivcem obljubil, da se bo s trojko ponovno pogajal o 240 milijard evrov vrednem posojilu), s katerim bi končal "ponižanje in bolečino" Grčije.

Po preštetju 99,5 odstotka glasov je Siriza v 300-članskem parlamentu osvojila 149 sedežev (36,4 odstotka glasov). Za absolutno večino bi jih potrebovala 151. Cipras je napovedal, da želi novo vlado oblikovati čim prej in vodjo konservativne stranke Neodvisni Grki (4,7 odstotka glasov) Panosa Kamenosa že zjutraj povabil na pogovore, ki sta jih končala s sklenitvijo dogovora o oblikovanju koalicije.

Prag prestopili tudi komunisti in Zlata zora
Pripravljenost na sodelovanje v levi vladi je sicer izrazila tudi sredinska stranka To Potami (Reka) s šestimi odstotki glasov in 17 poslanci, politični analitiki pa ne izključujejo niti možnosti manjšinske vlade. Z zmago Sirize se je v Grčiji pretrgalo večdesetletno obdobje vladavine strank Pasoka (4,68 odstotka glasov) in Nove Demokracije (27,81 odstotka glasov), ki sta v očeh mnogih Grkov glavna krivca za hudo gospodarsko in socialno krizo, v kateri se je po letu 2008 znašla Grčija.

Triodstotni parlamentarni prag je uspelo prestopiti še neonacistični Zlati zori s 6,28 odstotka glasov, ki bo v parlamentu imela 17 poslancev, komunistom s 5,47 odstotka glasov in 15 poslanci ter dosedanjemu koalicijskemu partnerju Nove demokracije, socialističnemu Pasoku, ki je prejel 4,68-odstotno podporo in s tem osvojil 13 sedežev.

Padec evra na borzah
Oblikovanje nove grške vlade z nestrpnostjo pričakujejo v Bruslju, o izidih grških volitev pa bodo že drevi na zasedanju govorilo 19 finančnih ministrov držav v območju z evrom. Evroskupina bo razpravljala tudi o novih smernicah za prožnejšo uporabo evropskih proračunskih pravil, nizki vrednosti evra, nevarnosti deflacije in odločitvah Evropske centralne banke o odkupovanju obveznic.

Skupna evropska valuta je po zmagi Sirize, ki ostro nasprotuje varčevalni politiki in napoveduje prizadevanja za odpis grškega dolga, že izgubila vrednost. Zjutraj je bilo treba na borzi v Tokiu za en evro odšteti 1,1184 dolarja, takoj ob začetku trgovanja pa 1,1088 dolarja, kar je najnižja vrednost po septembru 2003.

Nemčija: Grčija mora izvajati reforme
Kot je za Drugo jutranjo kroniko poročal RTV-jev dopisnik iz Bruslja Matjaž Trošt, konkretnih odločitev o zdajšnjem programu pomoči za Grčijo ali naslednjih korakih sicer ni pričakovati, pričakovati pa je poziv tistim strankam ali stranki, ki bo sestavila vlado, naj Grčija spoštuje dane zaveze. Takšno je vseskozi sporočilo Nemčije, da mora Grčija spoštovati pogoje 240 milijard evrov vrednega posojila, ki je državo rešil pred bankrotom, in še naprej izvajati reforme, torej ostre varčevalne ukrepe, ki jim Cipras napoveduje konec.

"Upanje prihaja!"
Predvolilno geslo Sirize je bilo "Upanje prihaja!", s katerim je volivcem obljubil manjše reze v varčevanje in nižanje visokih davkov, ki so v Grčiji poglobili tudi brezposelnost. Ta se je dvignila nad 25 odstotki, kar je po Španiji med najvišjimi v Evropi, pod prag revščine pa je pahnila več milijonov ljudi. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dal že v četrtek vedeti, da se Bruselj ne želi vmešavati v volilne razprave v Grčiji, a da pričakujejo, da bo tudi nova vlada spoštovala zaveze, ki so jih dale prejšnje.

Med prvimi svetovnimi politiki, ki so se odzvali na volitve v Grčiji, sta bila francoski predsednik Francois Hollande in britanski premier David Cameron. Hollande je Ciprasu čestital za zmago in ga pozval, naj si Grčija še naprej prizadeva za skupno evropsko rast in stabilnost evrskega območja. Bolj kritičen je bil Cameron, ki meni, da bodo izidi volitev v Grčiji povečali gospodarsko nestabilnost v Evropi, kar pomeni, da se mora njegova država še močneje opirati na lastno gospodarstvo in manj zanašati na druge.

V nekoliko nevtralnejšem tonu se je odzval finski zunanji minister Erkki Tuomioja, ki meni, da bodo volitve v Grčiji spremenile razpravo v Evropi, v kateri bo večji poudarek na spodbudi gospodarske rasti in zaposlovanju. "To je klofuta, vsaj jaz tako vidim, desničarski gospodarski politiki Evrope," je dejal.