Profesorja s Centra za preučevanje mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede (FDV) zmaga Sirize na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Grčiji ni presenetila. "To je bilo pričakovano, morda ni bil pričakovan tako velik odstotek glasov, ki je presenetil tudi Sirizo." Sklenitev koalicije med levičarsko Sirizo in desničarsko stranko Neodvisnih Grkov je po mnenju Udoviča "malo presenetljiva", hkrati pa opozarja, da kaže na to, da Siriza vendarle ne bo vodila "skrajno skrajne politike nevarčevanja".

Besede vodje Sirize Aleksisa Ciprasa v predvolilni kampanji so bile velike: od tega, da bo naredil konec varčevanju, do tega, da bo znižal davke. "A bodimo pošteni, Cipras že zdaj govori drugače, kot je govoril prej. Ne govori več o tem, da bo nehal odplačevati dolg ali da je konec odplačevanja, ampak govori predvsem o novih pogajanjih s trojko glede dolga." Profesor s FDV-ja meni, da bo moral Cipras ukrepe sprejeti v prvih treh mesecih, "sicer bo vse prepozno".
Kaj bo naslednji korak novega grškega premierja?
Udovič meni, da se bo vodja zmagovalne Sirize po vsej verjetnosti sestal s posojilodajalci (to je z Evropsko centralno banko, Mednarodnim denarnim skladom in Evropsko komisijo), ki bodo Grčiji odpisali del dolga. "Cipras pa bo verjetno sprostil plače, s čimer bo pridobil naklonjenost domače javnosti. V predvolilni kampanji ni hotel nihče postaviti vprašanja – od kje vam denar za to, da boste prihodke znižali, medtem ko boste odhodke povišali? Kdo vam bo dal denar, če boste v mednarodni skupnosti delovali neverodostojno? To je vprašanje, ki ga nihče ni hotel postaviti."

Udovič nadaljuje, da je zgodba Sirize podobna zmagi ameriškega predsednika Franklina Roosevelta. "Do Roosevelta so vsi vodili isto ekonomsko politiko, to je bila politika klasičnega varčevanja – krizo bomo rešili s politiko varčevanja. V ekonomiji imate dve šoli, ena je keynsianska, da je treba v dobrih časih varčevati, v slabih trošiti. Druga pa je neoklasična ali klasična, da moraš v dobrih časih varčevati, v slabih pa še bolj varčevati. To je obrat, ki bi ga moral EU narediti leta 2009, in je glavna napaka, zakaj je kriza v EU-ju tako dolga," meni Udovič.

"Grčiji ne bi smeli dovoliti v monetarno unijo"
Pri tem je jasen, da je EU naredil "napako" že leta 2001, "saj Grčiji sploh ne bi smel dovoliti vstopa v monetarno politiko. To bi bilo najboljše za Grke in za stabilnost evra. A napako so leta 2001, v evforiji širjenja EU-ja, naredili. Bi pa morali leta 2008, ko se je začela kriza, Grčiji zamrzniti status in ji dovoliti uvedbo državne valute, dokler si ne bi opomogla. A pri tem je šlo za druge interese."

Ravno zato bo Evropska unija pri tokratnem odzivu previdnejša, saj bo od tega odvisna njena kredibilnost. "Vsekakor pa obstaja nevarnost, če bi EU popolnoma popustil zahtevam Grčije, da ta izsili vse, kar hoče. Ne pozabimo, da bodo naslednje volitve v Španiji. Če je Grčija relativno majhna težava za EU, lahko Španija postane zelo velika."
Razlike v Evropi se bodo še poglabljale
Boštjan Udovič je izpostavil še vedno bolj pereč odnos med državami v središču Evrope in tistimi na obrobju. "V EU-ju imamo tri ali štiri države, ki so gonilne. Potem pa imamo države članice, ki so na obrobju ena - to so te, ki so bile že prej na obrobju - in obrobju dve, to so nove države članice in južne države članice. Bojim se, da bo v naslednjih letih prihajalo do večjega razkoraka, kot smo ga imeli."