pravi grški novinar Nicholas Tsimpidas.

V nedeljo bodo oči evropske politične javnosti uprte v Grčijo, kjer bo okoli 9,8 milijona volilnih upravičencev odločalo, kdo bo sestavljal 300-članski parlament in potem oblikoval prihodnjo vlado. Po javnomnenjskih raziskavah najbolje kaže levičarski stranki Siriza, ki jo vodi 40-letni karizmatični Aleksis Cipras, ki je napovedal drugačno politiko do Bruslja, predvsem pa spremembo sporazuma, ki ga je Grčija sklenila s tujimi posojilodajalci, in omilitev varčevalnih ukrepov, ki so številne Grke potisnili na rob preživetja. "Spremembe, ki jih je uvedla trojka, so 1 odstotek bogatih naredile bogatejše kot preostalih 99 odstotkov skupaj, kar se je zgodilo prvič v zgodovini grške države. In to sredi krize," je kritičen.

O predvolilnem razpoloženju in pričakovanjih smo se pogovarjali z nekdanjim urednikom za politične zadeve pri ERT-ju, grški javni radioteleviziji, ki jo je grška vlada zaradi varčevalnih ukrepov po nareku trojke (Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada) junija 2013 čez noč ukinila. Zdaj dela kot politični novinar in predstavnik sindikata novinarjev ERT-ja.

Kakšno je razpoloženje v Grčiji pred volitvami: ali Grki veliko govorijo o volitvah?

Številni analitiki pravijo, da so to najbolj prelomne volitve v Grčiji v zadnjih 40 letih in ene najbolj prelomnih v celotni grški zgodovini. Verjamem, da ne pretiravajo. Te volitve so prelomne ne le za Grčijo, temveč za celotno Evropo. Kar se bo zgodilo v tem "političnem laboratoriju" evropskega juga, bo do določene stopnje nedvomno oblikovalo evropsko pokrajino. Grška družba je zelo strastno vpletena v te volitve.

Kako Grki gledajo na trenutni politični položaj? Ali zaupajo svojim politikom ali ne?

Kredibilnost grškega političnega sistema je v tem hipu na zgodovinsko rekordno nizko ravni. Nezaupanje in dvomljivosti sta običajna občutka, ki jo Grki čutijo glede poslancev in politikov. Na teh volitvah je na tnalu boj med upanjem in strahom, med novim in alternativnim ter zastarelim in starim.

Raziskave kažejo, da ima Sizira med političnimi strankami največjo podporo, zanimivo pa je, da bi večina Grkov raje videla, da bi premier ostal Samaras, in ne Cipras. Kako to komentirate?

No, v bistvu ni nenavadno, da raziskave pokažejo kaj takega. Čeprav se zdi nenavadno, je razumljivo, da ljudje razmišljajo o tem, da je za "službo" primernejši nekdo, ki to delo že opravlja, čeprav ga opravlja slabo.

Kako Grki v tem hipu gledajo na evropsko trojko: jo vidijo kot zunanjega sovražnika? Se zavedajo, da je način, na katerega je Grčija delovala dolga leta, dolgoročno nevzdržen, so pripravljeni na spremembe?

Vse, kar je trojka prinesla Grkom, so trpljenje, revščina in obup. Grki vedo, da je Grčija glede številnih stvari funkcionirala na nenavaden način, toda dejstvo je, da je trojka skoraj v celoti uničila infrastrukturo, ki bi lahko pomagala pri okrevanju. Ko govorimo o spremembah, moramo biti natančni, za kakšne spremembe točno gre. Spremembe, ki jih je uvedla trojka, so 1 odstotek bogatih naredile bogatejše kot preostalih 99 odstotkov, kar se je zgodilo prvič v zgodovini grške države. In to sredi krize. Očitno je, da te "spremembe" niso v korist grškega ljudstva.

Kakšno je vaše mnenje o prihodnosti: bo Grčija zapustila evrsko območje oziroma Evropsko unijo?

Mislim, da je ustreznejše vprašanje, ali bo evrsko območje dvignilo roke nad svojimi državami članicami. Kritike mehanizmov v evrskem območju glede spopadanja s krizo se pojavljajo ves čas, zato se postavlja pod vprašaj celoten nemški koncept stroge ekonomije. Te kritike prihajajo z vseh strani. Levica v Evropi (Grčija, Španija, Irska, Belgija in drugod) kritizira način, kako so nacionalne ekonomije dopustile možnost finančnih napadov mrhovinarskih skladov in vplivnih oligarhov, medtem ko populistična evropska desnica (v Franciji Marine Le Pen, v Veliki Britaniji Farange, v Nemčiji Bernd Lucke) teži k popolni povrnitvi suverenosti držav. V tem hipu evrsko območje in Evropsko unijo bolj ogroža desnica kot pa protivarčevalne stranke v Grčiji, Španiji in drugje.