Kot smo poročali, je grški finančni minister Janis Varufakis v petek po srečanju z vodjo evrske skupine Jeroenom Dijsselbloemom v Atenah zavrnil nadaljnje sodelovanje s trojko mednarodnih posojilodajalcev in dodal, da strog varčevalni program za Grčijo ni izvedljiv. Ob tem je zagotovil, da je Grčija pripravljena izpeljati obsežne reforme.

Svojo retoriko je za BBC-jevo televizijsko oddajo Newsnight že nekoliko omilil oziroma je dejal, da so bile njegove besede na tiskovni konferenci napačno prevedene. "Morda bi moral izjavo raje dati v angleščini," se je branil. Na vprašanje novinarke, ali Grčija resnično ni pripravljena še naprej sodelovati z mednarodnimi posojilodajalci, je odgovoril: "Sem občudovalec BBC-ja, a še nikoli nisem poslušal tako netočnega poročila. Nikoli nisem rekel, da nismo zainteresirani za pogovore z našimi posojilodajalci. Ravno nasprotno, dejal sem, da bi radi imeli plodne pogovore in razprave z Evropsko centralno banko (ECB), Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in Evropsko komisijo ter z vsako članico evrskega območja, katere članica smo. Nismo pa se še naprej pripravljeni pretvarjati in s silo vsiliti neizvedljiv program, od katerega v zadnjih petih letih nismo imeli nobenega rezultata."

"Moje sporočilo je bilo, da si želimo nadaljevati pogovore in najti skupno rešitev za to težavo, nov program, nov sporazum za Grčijo z našimi posojilodajalci. Trojka ima dve različni ravni, prva je trojka kot institucija, s katero smo se seveda pripravljeni pogovarjati. Druga pa so njeni predstavniki tu, v Grčiji, ki so zelo dobri ljudje, katerih namen pa je vsiliti program, ki je po našem mnenju popolnoma spodletel."

Grčija partnerje prosi za nekaj kratkih tednov
Poudaril je, da pri nadaljnjih pogajanjih s trojko ni vprašanje ultimata, vzemi ali pusti, ali tega, kdo bo prvi pomežiknil. "Kriza ima velike posledice, ki načenjajo integriteto Evrope. Iz tega pa so najboljše potegnili nasprotniki Evrope, rasisti, fašisti v Grčiji in ultranacionalisti. Temu želimo narediti konec ... Svoje partnerje prosimo za nekaj kratkih tednov, v katerih bomo sestavili zelo razumne predloge, ki bodo imeli en cilj - da zmanjšamo stroške te krize za povprečnega evropskega državljana, davkoplačevalca, ne le za Grke."

Reforme bodo še poglobili
Pri tem je bil jasen, da bo Grčija še naprej izvajala reforme. "Nočemo le zmanjšati strukturne reforme, ampak jih želimo še poglobiti. Grki ne želimo živeti v državi, ki nujno potrebuje reforme. Grčija se v zadnjih letih ni reformirala, temveč deformirala. To je bila implementacija programa, ki se ne spopada z malignimi težavami grške ekonomije."

"Podpiram prodajo pristanišča"
Na vprašanje o napovedanem koncu privatizacijskega postopka, med drugim tudi o pristanišču Pirej, ki ga želi kupiti kitajsko podjetje, pa je odgovoril, da ga podpira. "Kot finančni minister vam lahko tudi v svojem imenu zagotovim, da ima dotična investicija v pristanišče Pirej, ki se odvija že nekaj let, mojo popolno podporo. Rad bi bil del namere, da bo država privlačna za tuje investitorje, da bomo povišali produktivnost in konkurenčnost. Glede privatizacije državnih podjetij pa je dejal, da v času deflacijske krize zelo vredna državna podjetja za grški narod prodajajo za drobiž, pa čeprav je ta denar vržen v črno luknjo dolga."

Sodelovanje z Nemčijo
Ali Grčija zaupa Nemčiji in bi z njo še naprej sodelovala? "Da," je odgovoril Janis Varufakis, ki se bo danes sestal s francoskim finančnim ministrom Michelom Sapinom."Objavil sem članek z naslovom: Evropa potrebuje hegemonično Nemčijo, ki igra izredno pomembno vlogo pri dvigu čolnov z morskega dna, ko se je umaknila zlovešča plima, čemur je sledila politika deflacije, ki ni koristila Evropi, Grčiji in tudi Nemčiji ne."

Kanclerka ni spremenila pričakovanj glede Aten
V odzivih na grški domnevni "ne" trojki, je nemška kanclerka Angela Merkel zavrnila možnost novega delnega odpisa dolga Grčiji, ki znaša 320 milijard dolarjev. Evropa bo s to ranljivo evrsko državo, če bo izvajala reforme in varčevalne ukrepe, še naprej solidarna, je opozorila za izdajo nemškega časnika Hamburger Abendblatt.

Spomnila je, da se je obsežen delni odpis grškega dolga s strani zasebnih vlagateljev zgodil že pred tremi leti. "Novega delnega odpisa ne pričakujem ... Evropa bo še naprej solidarna z Grčijo, tako kot je bila z drugimi državami, ki jih je prizadela kriza ter so izvajale reforme in varčevalne ukrepe," je napovedala in dodala, da so Grčiji delno že odpisali dolg zasebni investitorji.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je za Die Welt dejal: "Če bi bil odgovoren grški politik, sploh ne bi razpravljal o odpisu dolga".

Nekoliko bolj zmeren odziv je podal evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici. V pogovoru za oddajo Hard Talk na BBC-ju dejal, da bodo "naredili vse", da preprečijo izstop Grčije iz evrskega območja. Hkrati pa je opozoril, da mora Grčija spoštovati svoje pretekle zaveze. "Verjamemo, da je mesto Grčije v evrskem območju, evro potrebuje Grčijo in Grčija potrebuje in želi biti v evrskem območju," je dejal Pierre Moscovici, ki je bil pred tem francoski finančni minister.

Opozoril je še, da je to pomembno predvsem za stabilnost in kredibilnost evra, ki mu je v zadnjem času nekoliko padla vrednost v primerjavi z dolarjem. Prav tako je zagotovil, da bo Evropa spoštovala voljo Grkov, ki so izbrali novo vlado na volitvah, da pa je treba upoštevati tudi zaveze, ki jih je sprejela prejšnja grška vlada.

Dva paketa posojila
Grški javni dolg je na ravni 175 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je rekordno velik delež v EU-ju. T. i. trojka - Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad - je Grčiji odobrila dva programa glede posojila. Najprej ji je namenila 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov. Poleg tega je Grčija v začetku leta 2012 dosegla delni odpis dolga s strani zasebnih vlagateljev v višini več kot 100 milijard evrov.

Kitajska pričakuje strateško sodelovanje
Za dolgoročno strateško sodelovanje z Grčijo se je že pred časom odločila Kitajska, saj naj bi grška pristanišča postala ena od glavnih vhodnih vrat za kitajske izdelke, namenjene v države EU-ja. Zanimajo se za pirejsko pristanišče, pristanišče v Solunu, letališče v Atenah in izgradnjo hitre železniške proge, ki bi Grčijo preko Srbije povezala s srednjo Evropo. Glede na to, da Grčija nujno potrebuje tuji kapital in da je nova grška vlada ideološko bliže Pekingu kot prejšnja, na Kitajskem pričakujejo, da se bo strateško sodelovanje vendarle nadaljevalo. Poslovni krogi ne izključujejo, da bo novi grški premier med prvimi tujimi državami obiskal tudi Kitajsko, je za Radio Slovenija poročal Uroš Lipušček.