Roberta Metsola je začela dvodnevni obisk v Sloveniji, kjer se je prvi dan na javni tribuni Vprašaj predsednico srečala z mladimi in predstavniki civilne družbe, s katerimi se je pogovarjala o izzivih, ki so pred Evropsko unijo, o bližajočih se volitvah in o pomenu aktivnega državljanstva. Na obisk prihaja v okviru turneje po državah članicah EU-ja pred junijskimi evropskimi volitvami. Z njo se je za TV Slovenija pogovarjal Igor E. Bergant.

Dober večer, gospa predsednica. Hvala, da ste prišli. Ste v Sloveniji preživeli prijeten dan?

Zelo vesela sem, da sem tu. Prispela sem malo prej. Moj prihod je sovpadel
z dobrodošlo novico iz OZN-a, da je Varnostni svet sprejel resolucijo, ki zahteva trajno prekinitev spopadov na Bližnjem vzhodu, v Gazi. V Evropskem parlamentu smo dolgo čakali na to. Hvaležna sem vodstvu te države, ki si je zelo prizadevalo za to. Nestalni članici Varnostnega sveta sta Slovenija in Malta.

Prišli pa ste predvsem zaradi bližajočih se evropskih volitev. Večina politikov nam je rekla, da bodo to najpomembnejše evropske volitve do zdaj. Se strinjate s tem? Če se, zakaj?

Ravno zato sem v Sloveniji, da se bom srečala s Slovenci in jih prepričala, naj se udeležijo volitev v Evropski parlament ter 9. junija izberejo devet svojih predstavnikov, enega več, kot jih ima Slovenija zdaj. Volitve so pomembne, ker bodo določile smer, ki jo bosta v prihodnjih petih letih izbrali Slovenija in Evropska unija. Minulih pet let je bilo zelo težkih, toda videli smo, da je Unija lahko ukrepala takrat, ko članice same niso mogle: med pandemijo, s sprejetjem načrta za okrevanje in odpornost, z nujno pomočjo Slovenijo, ko so jo minulo poletje prizadele poplave. Evropska unija ima moč in vam je stala ob strani. Toda sami morate izbrati svoje predstavnike, da bodo zastopali vaš glas in sprejemali prave odločitve.

Ali mislite, da je na kocki tudi evropska demokracija, saj vladavina prava v kar nekaj članicah ni trdno uveljavljena?

Ravno zato Evropski parlament preverja stanje vladavine prava v posameznih članicah. Že dolgo pozivamo k letnemu preverjanju spoštovanja temeljnih vrednot Unije, ki nas vse obvezujejo. Takoj ko opazimo nazadovanje demokratičnosti ali kratenje pravic, zlasti če državam, ki se želijo pridružiti Evropski uniji, denimo BiH-u, postavljamo toliko pogojev za članstvo, moramo poskrbeti, da države članice, tudi ta, ki bo 1. maja praznovala 20 let članstva v Evropski uniji, svojim državljanom zagotovijo spoštovanje vladavine prava. Brez Evropskega parlamenta to ne bi bilo mogoče.

V Evropi se prepad med levico in desnico poglablja. Pravite, da ste kot eden vodilnih politikov Evropske ljudske stranke v sredini sredine. Toda ta stranka se vedno bolj nagiba v desno, ne samo v Sloveniji. Ali sredina izgublja politična tla pod nogami?

Sem predsednica parlamenta, zastopam vse poslance. Izvolila me je tako imenovana proevropska konstruktivna večina. Ta večina združuje desnosredinske, levosredinske in liberalne stranke, da lahko sprejemamo pomembne odločitve. V prihodnjih tednih jih bo kar nekaj, denimo o migraciji. Imeli smo pomembna glasovanja o podnebju, digitalnih platformah, umetni inteligenci. V prihodnjih petih letih bo izzivov še veliko. Potrebujemo delujoč evropski parlament, zato si bom prizadevala, da bo proevropska večina delovala tvorno, ne razdiralno. V evropskem in v državnih parlamentih so skrajneži, ki nastopajo razdiralno. Zavzemam se za nasprotno. Upam, da bomo tudi v naslednjem sklicu imeli večino.

Za Evropsko unijo je značilno sklepanje kompromisov. To marsikdo kritizira, a hkrati je v tem tudi moč Evropske unije. Jih bo v naslednjem sklicu težje sklepati?

Ne morem ugibati, kakšen bo izid volitev. Prizadevam si, da bo tako tudi vnaprej. Že zdaj je težko, a je še obvladljivo. Treba se je veliko pogajati, treba je popuščati. Potrebno je, da evropski poslanci iz Slovenije sodelujejo pri sprejemanju predpisov in v pomembnih razpravah predstavijo stališča svoje države. Pri vseh teh kompromisih, na katere smo ponosni, se trudimo prisluhniti državljanom. Zdaj imamo zaradi volilne kampanje tudi čas, da predstavimo, kaj smo naredili v minulih petih letih. Prišli smo daleč. Smo šli predaleč? Nismo šli dovolj daleč? Ko razmišljamo o 20 letih članstva te države, nam to lahko pove tudi, kaj bi lahko naredili bolje. Kompromisi prinesejo boljši rezultat.

Kateri so po vašem mnenju največji dosežki Evropskega parlamenta v minulih petih letih?

Za področje umetne inteligence in digitalnih storitev je to akt o digitalnih trgih. Potem so tu podnebne spremembe. Razpravljali smo o trgovanju z emisijskimi kuponi, mehanizmu CBAM, skladu za podnebne spremembe. Omenila sem te tri, ker jih je bilo treba uravnotežiti. 10. in 11. aprila bomo glasovali o velikem svežnju o migracijah. Potem so bili tu obsežni zakoni o mobilnosti, vladavini prava in demokratičnosti. Vse to je sprejel Evropski parlament. Državljanom lahko zagotovimo predvidljivost. Včasih je laže predstaviti črno-belo zgodbo, sama pa bi rada pokazala, da 1000 odtenkov sive v sredini Sloveniji in njenim državljanom daje največ in najboljše, denimo načrt za okrevanje in odpornost, denar iz evropskih skladov za slovenske kmete, za različne industrijske panoge, za podjetja, za mlade v programih Erasmus+ in Horizon. Vse to gre skozi Evropski parlament, saj hočemo poskrbeti, da bo vsak Slovenec po volitvah živel še bolje.

Ni skrivnost, da hočete v prihodnje okrepiti vpliv Evropskega parlamenta v okviru Evropske unije, da bi ta imel več demokratičnega nadzora nad ustanovami Unije, tudi nad Evropsko komisijo, ter mu zagotoviti pravico, da sam predlaga zakone. Ali je ta načrt mogoče uresničiti v petih letih?

Pred novim valom morebitne širitve Unije smo ugotovili, da to, kar deluje s 27 državami članicami, ne bo delovalo z 32, 33 ali 35 članicami. Nekaj je zelo jasno. Če se bo začel nov val širitve Evropske unije, s čimer se popolnoma strinjamo, ko gre za Ukrajino, Moldavijo, zahodno balkanske države in Bosno in Hercegovino, bodo potrebne reforme. Kako sprejemati odločitve? Kako učinkoviti smo? S tem ko parlament postopno povečuje svoje pristojnosti, se vzpostavlja demokratično ravnovesje. Smo prišli že dovolj daleč? Ne, zato parlament zahteva več. O tem se pogovarjam z vsemi državnimi voditelji, saj morajo to potrditi tudi predsedniki vlade in države. Razmere so zrele za to. Veliko je govora o spremembi Pogodbe, a ne mislim samo na spreminjanje Pogodbe o Evropski uniji. Mislim predvsem na politično voljo za učinkovitejše sprejemanje odločitev.

Kako so širitve spreminjale Evropski parlament?

Širitev je Evropski uniji vedno prinesla koristi. Moja država in Slovenija sta v Unijo vstopili pred 20 leti. Spomnim se, da so se takrat spraševali, kako bo vse delovalo po tako veliki širitvi. Preobrazile se niso le vse nove članice ter pozneje Romunija, Bolgarija in Hrvaška, ampak so tudi te države spremenile Evropsko unijo. Evropska unija se je popolnoma spremenila. Ni več le gospodarska unija, je tudi varnostna unija, unija vrednot, vladavine prava. Upamo, da bo tako ostalo.

Omenili ste vrednote. Zadnja leta se spet pojavlja vprašanje pravice žensk do prekinitve nosečnosti. Vi splavu odločno nasprotujete. Je to vprašanje, glede katerega je potreben skupen evropski pristop, kako to pravico umestiti v okvir skupnih vrednot?

Evropski parlament je zavzel skupno stališče. To stališče je tudi moje stališče. Pozdravili smo pristop Evropske unije k carigrajski konvenciji. Prizadevali si bomo za spoštovanje pravic žensk v Evropski uniji. Poleg razprav v parlamentih držav članic bomo o tem razpravljali tudi v Evropskem parlamentu.

Še zadnje vprašanje. Vaša družina je res evropska. Vi ste z Malte, mož je iz Finske. Delate v Franciji in Belgiji. Kako združujete svojo evropsko in nacionalno identiteto?

Mislim, da druga druge ne izključujeta. Evropska unija nas ne poskuša narediti vse enake. Vsakdo prinese svojo enkratnost, svojo kulturo, tradicijo, jezik. V mojem primeru je tudi družina zelo evropska. Moža sem namreč spoznala v študentski politiki, ko sva kot proevropsko usmerjena študenta potovala po Evropi. Takrat smo si kot mlada generacija prizadevali za vstop v Unijo. Želim, da bi moji štirje sinovi odraščali v strpnejši, še večji in varnejši Evropski uniji. To delam tudi zanje.

Hvala za pogovor, gospa predsednica, in prijeten obisk Slovenije, edine države na svetu, ki ima v svojem imenu angleško besedo za ljubezen.

Res je. Ljubim Slovenijo.