V uradnem listu Evropske unije je bil februarja lani objavljen povzetek slovenske vloge za zaščito geografskega porekla kranjske klobase. "Potem smo dobili ugovor Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Ministrstvo je s strokovnimi službami uspelo doseči dogovor z Avstrijo in Nemčijo," je pojasnil slovenski minister za kmetijstvo in okolje.

"Ministrstvo mora do 24. maja o tem obvestiti Evropsko komisijo, ki se bo ponovno opredelila," je še dejal Židan in ob tem optimistično izrazil prepričanje, da bo Slovenija doživela zaščito kranjske klobase. Sam meni, da so argumenti na strani Slovenije.

Z doseženim predhodnim dogovorom med Slovenijo in Avstrijo bo zagotovljena ustrezna zaščita kranjske klobase na ravni EU-ja. Hkrati bo proizvajalcem v Avstriji ob upoštevanju določenih pogojev omogočena nadaljnja proizvodnja njihovih proizvodov, ki imajo v imenu vključeno besedo "kranjski".

Tako bo lahko Avstrija še naprej uporabljala tradicionalne nazive za tipe klobas Käsekrainer, Schweinskrainer, Osterkrainer in Bauernkrainer. Za te so na omenjenem gospodarskem združenju ocenili, da ni nevarnosti, da bi jih potrošniki zamenjevali za kranjsko klobaso.

Za uporabo imena Krainer je bil dosežen dogovor, da se v Avstriji samostojno ne sme več uporabljati pri proizvodnji mesnih izdelkov. Poleg tega je pomembno tudi, da se navedena imena ne smejo prevajati v druge jezike, za zaščiteno ime kranjska klobasa pa take omejitve ne bo.

S tem je po navedbah ministrstva zagotovljeno, da se avstrijski proizvod Käsekrainer v Sloveniji ne more prodajati pod nazivom kranjska klobasa s sirom, kar bi lahko zavedlo potrošnika. Nasprotno pa bodo imeli slovenski proizvajalci možnost ime kranjska klobasa prevajati v vse jezike, vključno tudi v "Krainer Wurst" v nemško govorečih državah.