Swoboda je zelo kritičen do Janše in slovenske opozicije. Foto: EPA
Swoboda je zelo kritičen do Janše in slovenske opozicije. Foto: EPA

Janša je po potrditvi arbitražnega sporazuma na referendumu napovedal, da njegova stranka ne bo glasovala za ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške z EU-jem, dokler ne bo znana meja s Hrvaško, torej odločitev arbitraže. Po Janševih besedah je težava v tem, da bo arbitražno sodišče začelo delati šele po podpisu hrvaške pristopne pogodbe, kar pomeni, da bo na delo arbitražnega sodišča treba počakati še najmanj leto dni po podpisu pogodbe. Slovenija za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v parlamentu potrebuje dvotretjinsko večino. Nasprotovanje SDS-a bi tako pomenilo preprečitev vstopa Hrvaške v EU.

Borut Pahor in Herman Van Rompuy
Van Rompuy, ki bo Zahodni Balkan obiskal na začetku julija in nato še jeseni, je v telefonskem pogovoru čestital Slovencem za izid referenduma. Foto: EPA

Ko se bo Hrvaška enkrat pridružila EU-ju, bodo Slovenci in Hrvati živeli in delali skupaj pod isto evropsko streho. Takrat bodo meje štele veliko manj.

Jerzy Buzek, predsednik evropskega parlamenta
Evropska komisja
Evropska komisja pozdravlja podporo arbitražnemu sporazumu na referendumu in upa, da SDS ne bo nasprotoval ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu. Foto: MMC RTV SLO
Michael Spindelegger in Franco Frattini
Avstrijski in italijanski zunanji minister sta pozdravila izid slovenskega referenduma. Foto: EPA
Pozitiven odziv EU-ja na referendum

Tiskovna predstavnica evropskega komisarja za širitev Štefana Füleja je v odzivu na napoved Janše dejala, da dvostransko (mejno) vprašanje med Slovenijo in Hrvaško ne bi smelo vplivati na približevanje Hrvaške EU-ju.

Slovenci bolj odgovorni od opozicije
Zelo pozitiven izid referenduma kaže na veliko zrelost večine Slovencev - precej večjo zrelost, kot jo je pokazala slovenska opozicija, meni Hannes Swoboda. Poročevalec Evropskega parlamenta za napredek Hrvaške na poti v EU je v odzivu na referendum in napoved Janeza Janše, da SDS ne bo podprl ratifikacije pridružitvene pogodbe med Hrvaško in EU-jem v slovenskem parlamentu, dejal, da bi moral Janša pri odločanju o ratifikaciji pristopne pogodbe igrati bolj konstruktivno vlogo.

Swoboda, član druge največje politične skupine v Evropskem parlamentu, socialistov in demokratov (SD/S&D), je poudaril, da je nacionalistični pristop pri reševanju tega vprašanja povsem neskladen z evropskim načinom reševanja težav. Tega bi se moral dobro zavedati tudi Janša, ki je v prvi polovici leta 2008 med slovenskim predsedovanjem EU-ju predsedoval Evropskemu svetu, je še povedal poročevalec EP-ja za Hrvaško in dodal, da je slovenska opozicija delovala zelo neodgovorno.

Največja skupina v EP-ju, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), politično sorodna SDS-u, bi morala po mnenju Swobode govoriti s slovenskimi kolegi in jih prepričati, naj bodo bolj konstruktivni.

"Končna odločitev v rokah članic"
Predstavnica Fülleja je ponovila besede predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa v njegovem prvem odzivu na izid referenduma, da je potrditev arbitražnega sporazuma v Sloveniji "pomemben korak naprej, ki ga zelo pozdravljajo".

Na vprašanje, ali je Evropska komisija razvila kakšen mehanizem, s katerim lahko prepreči veto države članice, je odgovorila, da komisija tesno sodeluje s Svetom in Evropskim parlamentom pri zagotavljanju tega, da vsaka država na poti v EU napreduje na podlagi svojih zaslug, a da na koncu o tem vendarle odločijo države članice.

Vendar je po besedah Fülejeve predstavnice datum konca pristopnih pogajanj predvsem v rokah Hrvaške. Spomnila je, da je trenutno od 35 poglavij odprtih 30, začasno zaprtih pa le 18. Ker je številna poglavja še treba zapreti, je še prezgodaj reči, ali bo Hrvaška pristopna pogajanja končala letos ali prihodnje leto, je še dodala. Dodala je, da za Evropsko komisijo ni najpomembnejša hitrost, ampak kakovost procesa.

Prvak EPP-ja želi rešitev vprašanja pred vstopom Hrvaške
Vodja EPP-ja, Joseph Daul je izrazil željo, da bi bilo vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško popolnoma urejeno pred vstopom Hrvaške v EU, predvidenim leta 2012. Tesen izid referenduma po Daulovem mnenju "jasno kaže, da so Slovenci pri tem temeljnem vprašanju razdeljeni, in vlada bi to morala upoštevati". Obenem pa pozitiven izid po besedah prvaka EPP-ja "odpira vrata nadaljnjemu dialogu med stranema na podlagi sporazuma, doseženega lani septembra, ki omogoča mednarodno arbitražo o meji na kopnem in morju".

Predsednik EU-ja čestital Sloveniji
"To je odličen izid za Slovenijo, Hrvaško in za stabilnost regije," je predsednik EU-ja Herman Van Rompuy v telefonskem pogovoru čestital Sloveniji in premierju Pahorju za potrditev arbitražnega sporazuma na nedeljskem referendumu. Izid referenduma je tudi zgled reševanja dvostranskih vprašanj v evropskem duhu za celotno regijo, je še dejal Van Rompuy.

"Ko bo Hrvaška v EU-ju, meja ne bo več tako pomembna"
Čestitkam se je pridružil tudi Jerzy Buzek. Predsednik Evropskega parlamenta je poudaril, da so Slovenci sprejeli zelo modro odločitev o vprašanju meje s Hrvaško in da se bliža končna rešitev tega vprašanja. Slovenija in Hrvaška sta po njegovem mnenju z dogovorom glede reševanja vprašanja meje pokazali, da se skupne rešitve, čeprav dosežene skozi dolga in težka pogajanja, izplačajo. "To je pomemben zgodovinski precedens," je poudaril. "Ko se bo Hrvaška enkrat pridružila EU-ju, bodo Slovenci in Hrvati živeli in delali skupaj pod isto evropsko streho. Takrat bodo meje štele veliko manj," je še dodal.

Španija upa na napredek pogajanj
Z izidom referenduma je zelo zadovoljno špansko predsedstvo EU-ju, ki močno upa na napredek pogajanj Hrvaške z evropsko povezavo. Naslednja pristopna konferenca EU-ja in Hrvaške, zadnja pod predsedovanjem Španije, naj bi bila konec meseca, a datum še ni potrjen.

Čestitke ZDA in Francije
"Z ratifikacijo so Slovenci regijo pomagali približati evropskim integracijam," je v čestitki slovenskim državljanom v imenu ZDA zapisal pomočnik ameriškega državnega sekretarja za javne zadeve Philip J. Crowley in dodal, da si "vladi Slovenije in Hrvaške zaslužita pohvalo za pogumno sklenitev sporazuma" o meji.

"Pozitivni izid" nedeljskega referenduma "potrjuje, da pripravljenost na rešitev mejnega spora v evropskem duhu, na podlagi prava in dialoga, omogoča dosego trajne in sprejemljive rešitve za vse", je zapisalo francosko zunajne ministrstvo. Čestitke za uspešno izglasovan arbitražni sporazum je Pahorju v telefonskem pogovoru izrazil tudi francoski kolega Francois Fillon. Dejal je, da gre za pomemben uspeh Slovenije in zelo pomembno stvar za Evropo.

Kamna spotike na poti Hrvaške v EU ni več
"Gre za zmago sil za prihodnost Slovenije," je po nedeljskem referendumu povedal avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger. Prvi diplomat Avstrije je povedal še, da sta se Slovenija in Hrvaška z velikimi koraki približali dokončni rešitvi spora o meji, ki je več let obremenjeval odnose med državama. Izid referenduma po Spindeleggerjevem mnenju odstranjuje tudi "kamen spotike" na hrvaški poti v Evropsko unijo.

"Obema stranema je uspelo preseči razhajanja, ki so bila zelo čustvena, z lastnimi silami in s pomočjo demokratičnih sredstev ter pogajanj. To bi lahko bil tudi pozitiven znak za vse države Zahodnega Balkana, kjer obstaja še vrsta odprtih meddržavnih težav," so v sporočilu za javnost zapisali na avstrijskem zunanjem ministrstvu.

Frattini: Pomembna zmaga za Slovenijo
Na izid nedeljskega referenduma se je odzval tudi italijanski zunanji minister Franco Frattini, ki je presodil, da gre za pomembno zmago za Slovenijo, Hrvaško in celotno Evropo. Tudi italijansko zunanje ministrstvo je v javnost poslalo sporočilo, kjer so zapisali še, da bo izid referenduma po konferenci o Balkanu, ki je bila 2. junija v Sarajevu, omogočil nadaljevanje dela za evropsko vključevanje vseh držav Zahodnega Balkana.

Tudi nemška vlada čestita Sloveniji
Izid referenduma o arbitražnem sporazumu je pozdravila tudi vlada v Berlinu. Tiskovni predstavnik nemške vlade je povedal, da bi bila arbitraža lahko model za druge dvostranske spore o meji med državami na Zahodnem Balkanu.

Janša je po potrditvi arbitražnega sporazuma na referendumu napovedal, da njegova stranka ne bo glasovala za ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške z EU-jem, dokler ne bo znana meja s Hrvaško, torej odločitev arbitraže. Po Janševih besedah je težava v tem, da bo arbitražno sodišče začelo delati šele po podpisu hrvaške pristopne pogodbe, kar pomeni, da bo na delo arbitražnega sodišča treba počakati še najmanj leto dni po podpisu pogodbe. Slovenija za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v parlamentu potrebuje dvotretjinsko večino. Nasprotovanje SDS-a bi tako pomenilo preprečitev vstopa Hrvaške v EU.

Ko se bo Hrvaška enkrat pridružila EU-ju, bodo Slovenci in Hrvati živeli in delali skupaj pod isto evropsko streho. Takrat bodo meje štele veliko manj.

Jerzy Buzek, predsednik evropskega parlamenta
Pozitiven odziv EU-ja na referendum