- Izmenjava diplomatskih not z južno sosedo.
- Roki v sporazumu bodo začeli teči s hrvaškim podpisom pristopne pogodbe k EU-ju.
- Izbor arbitražnih sodnikov.
- Vsaka stran po enem letu arbitražnemu sodišču predloži memorandum s svojimi argumenti in morebitne pritožbe na memorandum nasprotne strani.
- Šest mesecev po odločitvi morata državi stanje na terenu prilagoditi odločitvi. Uradno se bodo postopki, dogovorjeni v arbitražnem sporazumu, začeli po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Unijo. Začenjajo pa se priprave memorandumov. Da sodišče odloči o sporu, po navadi traja 3 leta.
Potem ko so volivci po začasnih neuradnih delnih izidih na nedeljskem referendumu podprli uveljavitev arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško, bo do začetka veljave sporazuma in dela arbitražnega sodišča preteklo kar nekaj časa. Vladi v Ljubljani in Zagrebu pa čaka še veliko dela, najprej z izbiro arbitrov in pripravo memoranduma.
Uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic je za MMC dejal, da je Slovenija znova glasovala razumno.
Ministrstvo je pripravljeno za naslednje korake in bo v najkrajšem času prišlo do izmenjave not med državama, sam pričakuje da še v tem mesecu.
Naslednji korak pa je priprava memoranduma, zbiranje dokaznih materialov in dokumentov, saj je od njegove kakovosti odvisna odločitev arbitražnega sodišča.
Vmes pa bodo izvajali še druge diplomatske akcije, ki so predvsem koncentrirane na področje zahodnega Balkana, tudi kot vzor drugim državam, kako reševati takšne zadeve.
Kratek videointervju si oglejte v priloženem videoposnetku.
V Sloveniji bo zakon o ratifikaciji sporazuma začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu. Z uveljavitvijo sporazuma v obeh državah bosta Slovenija in Hrvaška lahko izmenjali diplomatski noti, s katerima bosta izrazili soglasje, da ju sporazum zavezuje. Prvi dan v tednu, ki bo sledil izmenjavi diplomatskih not, pa bo arbitražni sporazum začel veljati in tako postal obvezujoča mednarodna pogodba za obe državi.
Izmenjavo diplomatskih not bi po mnenju nekaterih pravnikov sicer morala Slovenija zavrniti, če bi Hrvaška svoji noti priložila svojo enostransko izjavo oz. zakon o ratifikaciji sporazuma, ki vsebuje to izjavo. V njej namreč Sloveniji odreka pravico do teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, navaja pa, da izjavo podaja v soglasju s Slovenijo in da sta z njo skupaj seznanili švedsko predsedstvo EU in ZDA. To so zanikale tako omenjeni državi kot uradna Ljubljana. Slovenija ima v svojem zakonu o ratifikaciji zapisano, da bo ob izmenjavi diplomatske note Hrvaški sporočila tudi svojo enostransko izjavo, v kateri izjavlja, da se "ni strinjala" s hrvaško izjavo niti z njeno vsebino.
Zakon v veljavo po nogometnem prvenstvu?
V primeru potrditve sporazuma na referendumu bo v Sloveniji zakon začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu in tako postal del slovenskega notranjega prava. Glede na vse potrebne postopke bi se to lahko zgodilo v drugi polovici julija. Končni uradni izidi referenduma naj bi bili namreč znani 29. junija, nato pa imajo še vsi udeleženci referenduma na voljo tri dni za pritožbe. Šele potem bo državna volilna komisija s poročilom o referendumu seznanila državni zbor. Ta bo nato zakon poslal predsedniku republike Danilu Türku v razglasitev oziroma podpis. Do razglasitve mora priti v osmih dneh od objave poročila. Po razglasitvi sledi objava v Uradnem listu.
Preberite tudi:
Tesen izid: Za 51,48 %, proti 48,52 %
Odzivi v koaliciji
Odzivi v opoziciji
"Proces širitve EU-ja odvisen od slovenskih volivcev"
42,26-odstotna udeležba, 83 prijav kršitev volilnega molka
Türk: Zdaj nas čaka priprava argumentov
Boris Pahor: Dvakrat sem razočaran
Pahorjev "triumf" ali "pirova zmaga"?
Sam začetek dela arbitražnega sodišča je odvisen od tega, kdaj bo Hrvaška sklenila pogajanja z EU-jem inpodpisala pristopno pogodbo, saj bodo s tem podpisom začeli teči postopkovni roki v sporazumu. Pristopno pogodbo bi po pričakovanjih Zagreba lahko podpisali v začetku prihodnjega leta.
Imena na obeh straneh skrivnost in/ali neznanka
Kot določa sporazum, naj bi državi po podpisu hrvaške pristopne pogodbe v 15 dneh sporazumno imenovali predsednika arbitražnega sodišča in dva arbitra z liste kandidatov, ki jo pripravita predsednik Evropske komisije in evropski komisar za širitev. Če državama to ne bo uspelo, jih bo z omenjene liste imenoval predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Po tem bo vsaka država v 15 dneh še sama imenovala po enega člana sodišča. Če jima to ne bo uspelo, pa ju bo imenoval predsednik arbitražnega sodišča.
Imena morebitnih arbitrov v javnosti niso znana, niti to, kako daleč je Bruselj pri pripravi liste in državi pri izbiri svojih arbitrov. Bo pa njihov izbor vsekakor ključen za izid arbitraže. Premier Borut Pahor je povedal le, da so neimenovanega uglednega mednarodnega pravnika, ki je sodeloval v pogajanjih za sklenitev sporazuma, prosili, da bi bil arbiter. Zunanji minister Žbogar za Radio Slovenija imena slovenskega strokovnjaka, ki ga Slovenija predlaga v petčlansko sodišče, še ni želel razkriti. Dejal je, da krožijo nekatera imena, a se bodo prej posvetovali, saj želijo, da bi imel slovenski arbiter širšo podporo. Časnik Večer pa v ponedeljkovi izdaji med morebitne "izbrance" prišteva Ernesta Petriča.
NE ZAMUDITE
Po referendumu o arbitražnem sporazumu je čas za analize in komentarje. Kdo je zmagovalec in kdo poraženec? Kakšna je bila kampanja, kaj je prepričalo volivce k izrekanju za to ali proti temu, da mejne nesporazume med Slovenijo in Hrvaško rešuje arbitražno sodišče? Iskali bodo odzive tudi na Hrvaškem in v EU-ju. In kaj nas čaka v prihodnje? V Studiu ob 17. na 1. programu Radia Slovenija. In na našem spletnem portalu.
Obe strani čaka pomembno delo tudi pri pripravi argumentacije in dokazov, tako glede podrobnejše določitve predmeta spora kot tudi glede poteka meje. V mesecu dni morata namreč državi podrobneje opredeliti predmet spora, v 12 mesecih pa predložiti memorandum z utemeljitvijo svojih stališč. Šele nato bo sodišče lahko dejansko začelo delati.
Dolga ciljna ravnina
Arbitri naj bi po pričakovanjih slovenske vlade za razsodbo potrebovali od dve do tri leta. Sodišče bo razsodbo sprejelo z večino glasov, za pogodbenici pa bo zavezujoča in bo pomenila "dokončno rešitev spora", piše v sporazumu. V šestih mesecih po sprejetju razsodbe bosta morali državi sprejeti vse potrebne korake za njeno uveljavitev, vključno z morebitnimi spremembami zakonodaje.
- Izmenjava diplomatskih not z južno sosedo.
- Roki v sporazumu bodo začeli teči s hrvaškim podpisom pristopne pogodbe k EU-ju.
- Izbor arbitražnih sodnikov.
- Vsaka stran po enem letu arbitražnemu sodišču predloži memorandum s svojimi argumenti in morebitne pritožbe na memorandum nasprotne strani.
- Šest mesecev po odločitvi morata državi stanje na terenu prilagoditi odločitvi. Uradno se bodo postopki, dogovorjeni v arbitražnem sporazumu, začeli po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Unijo. Začenjajo pa se priprave memorandumov. Da sodišče odloči o sporu, po navadi traja 3 leta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje