Dosežen je uravnotežen kompromis, ki upošteva tako interese napotenih in lokalnih delavcev ter njihovih delodajalcev kot interese različnih sektorjev in poklicev ter pri tem ne spodkopava prostega pretoka storitev, je poudaril estonski minister za delo Jevgeni Ossinovski, ki je vodil zasedanje.

Da je kompromis uravnotežen, je ocenila tudi evropska komisarka za zaposlovanje in socialne zadeve Marianne Thyssen. Kompromis kaže, da je Unija sposobna soočiti različna stališča in doseči dogovor, ki prinaša poštena pravila za vse. "Kar velja za lokalne delavce, mora veljati tudi za napotene," je poudarila.

Zakonodaja o napotenih delavcih, uvedena leta 1996, ureja pogoje, pod katerimi lahko delavci, ki delajo v drugi članici EU-ja, še naprej plačujejo socialne prispevke v matični državi. Eno temeljnih pravil je, da morajo napoteni delavci prejeti vsaj minimalno plačo države, v katero so napoteni, saj nasprotno lahko vodi v ogromne razlike med plačami napotenih in lokalnih delavcev ter v socialni dumping – nižje plače, cenejše storitve in izkrivljanje konkurence.

Revizija zaradi pogostih zlorab
Cilj revizije zakonodaje, ki se izvaja zaradi očitkov glede pogostih zlorab, je zagotoviti enako plačilo za enako delo na enakem mestu, torej enakovredno obravnavo napotenih in lokalnih delavcev ter podjetij ob zavarovanju načela prostega pretoka storitev.

Do konca so ostala odprta tri vprašanja: najdaljše trajanje napotitve, čas za prenos direktive v nacionalne zakonodaje in vprašanje obravnave voznikov tovornjakov v mednarodnem cestnem prometu.

Problematičen cestni promet
Najtrši oreh je bila obravnava mednarodnega cestnega prometa. Višegrajska četverica, Španija, Portugalska in še nekatere države, med katerimi je bila po neuradnih informacijah tudi Slovenija, so želele, da je ta izločen iz direktive o napotenih delavcih. Druga skupina s Francijo in Nemčijo na čelu pa je temu nasprotovala.

Dosežen je dogovor, da bo sedanja direktiva o napotenih delavcih še naprej veljala tudi za cestni promet, a nova pravila o napotenih delavcih za ta sektor ne bodo veljala, dokler ne bo sprejet sveženj za posodobitev cestnega prometa, ki določa podrobna pravila za voznike tovornjakov.

Napotitev za največ 12 mesecev
Napotitev je omejena na 12 mesecev z možnostjo podaljšanja za šest mesecev na podlagi uradnega obvestila ponudnika storitev. Članice bodo imele štiri leta časa za uveljavitev prenovljene direktive, od tega bo tri leta časa za njen prenos v nacionalne zakonodaje.

Razhajanja na osi zahod-vzhod?
Izziv napotenih delavcev se pogosto pojasnjuje na osi zahod-vzhod, vendar je to preveč poenostavljeno, saj se pri različnih elementih dosjeja oblikujejo zelo različne koalicije članic. Nemčija, Francija in Belgija gostijo največ napotenih delavcev v EU, a Nemčija in Francija sta poleg Poljske tudi v skupini držav, od koder prihaja največ napotenih delavcev.

"Zame ni razhajanj na osi vzhod-zahod, niti nobenih običajnih osumljencev," je estonski minister Ossinovski zavrnil opis položaja z razlikami med vzhodom in zahodom ter "običajnimi osumljenci" – višegrajsko četverico. Poudaril je, da so si prizadevali za čim širšo podporo.

Proti kompromisu so bile Poljska, Madžarska, Latvija in Litva. Irska, Hrvaška in Velika Britanija so se vzdržale.

Macron napovedal boj proti socialnemu dumpingu
Dosje napotenih delavcev je postal osrednje evropsko politično vprašanje zaradi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je francosko stališče zaostril po zmagi na volitvah, potem ko je med volilno kampanjo obljubil oster boj proti socialnemu dumpingu, da bi pridobil glasove skrajne desnice in levice.

Francoska ministrica za delo Muriel Penicaud je kompromis opisala kot prvo in ključno etapo krepitve socialne Evrope ter kot ambiciozen dogovor, ki varuje in zbližuje državljane Evrope. Dogovor je izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki se bodo začela novembra.