Ministri na zasedanju v Luksemburgu skušajo preseči nesoglasja glede pomoči Grčiji, kar se zdi po spremembi stališča Nemčije v zadnjih dneh veliko verjetneje kot na zadnjem zasedanju evrske skupine pretekli torek. Potrdili naj bi, da bo naslednji, 12 milijard evrov vreden obrok posojil v sklopu lani dogovorjene pomoči Grčiji izplačan na začetku julija.

Grški minister je potrdil trdno zavezanost grške vlade in trdno voljo grškega ljudstva, da izvedejo program varčevalnih ukrepov, za katere se je država dogovorila z EU-jem in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) v zameno za nadaljnjo finančno pomoč.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je pred zasedanjem, ki se začne ob 19. uri, povedal, da si bodo prizadevali za dogovor o izplačilu naslednjega obroka posojil Grčiji, ob tem pa opozoril, da je ključno to, kar se dogaja v Atenah, ne v Luksemburgu.

"Grčija mora izpolniti pogoje, potrebne za izplačilo naslednjega obroka posojil," je poudaril nemški minister in dodal, da bo nato svoje prispevala tudi Evropa. Pri tem je dodal, da bremena ne smejo nositi samo evropski davkoplačevalci.

Grčija bi lahko v začetku julija dobila le polovico naslednjega obroka posojila, ki znaša 12 milijard evrov in sodi v sklop lani dogovorjene finančne pomoči tej državi, je nakazal belgijski finančni minister Didier Reynders.

Odločitev o nadaljnji pomoči 11. julija
Finančni ministri bodo govorili še o vsebini in pogojih za drugi sveženj pomoči Grčiji, a za zdaj ni jasno, ali bodo sprejete tudi odločitve o tem. Evropska komisija jih je napovedala za 11. julij, a Francija in Nemčija sta v petek napovedali, da želita jasen dogovor o tem čim prej, že na vrhu EU-ja prihodnji teden.

Nemčija: Prostovoljno sodelovanje zasebnih upnikov
Dogovor do zdaj ni bil mogoč, saj je Nemčija zahtevala, naj zasebni upniki obvezno prevzamejo znaten del stroškov in podaljšajo ročnost obstoječih obveznic, s čimer bi zmanjšali breme davkoplačevalcem, s tem pa se ni strinjala Evropska centralna banka, ki zavrača prestrukturiranje dolga, češ da bi to pomenilo razglasitev bankrota države in veliko tveganje za širitev krize na druge države v evrskem območju. ECB in Evropska komisija se zavzemata, da bi banke prostovoljno zamenjale dolžniške instrumente, ki jim kmalu poteče ročnost, za nove z daljšo ročnostjo.

Berlin je nato nekoliko spremenil stališče. Merklova je poudarila, da je treba zagotoviti zgolj prostovoljno sodelovanje zasebnih upnikov, saj za zavezujočega ni pravne podlage, in izpostavila pravično porazdelitev bremen.

Nemčija se "igra z ognjem"
Vodja evroskupine Jean-Claude Juncker je dejal, da se Nemčija "igra z ognjem" zaradi načrta o vpletanju zasebnih upnikov v reševanje krize. Posvaril je pred širitvijo grške dolžniške krize še na najmanj pet evropskih držav. Izpostavil je Portugalsko, Irsko, Španijo ter Italijo in Belgijo.