Newyorški delniški indeks Dow Jones je tako teden končal z dvema pozitivnima dnevoma in na tedenski ravni pridobil 0,4 odstotka, s čimer je spet nad 12 tisoč točkami. V petek je bilo v ospredju podjetje Research in Motion, katerega delnice so strmoglavile za 21 odstotkov in obremenile tehnološki sektor. Proizvajalec telefonov Blackberry je namreč v četrtek sporočil poslovne rezultate, ki so bili slabši od pričakovanj, pesimistične pa so tudi napovedi, saj naj bi bil letošnji dobiček 30 odstotkov nižji od prejšnjih napovedi.

Žarek upanja po srečanju Sarkozy-Merkel
Zadnji teden je bil sicer na delniških trgih povsem v znamenju grške kreditne krize, šele v petek pa je posijal žarek upanja, potem ko sta Nicolas Sarkozy in Angela Merkel zglasila nesoglasja glede oblike sodelovanja zasebnih upnikov pri reševanju Grčije. Merklova meni da zasebni sektor mora sodelovati, toda prostovoljno, ne obvezujoče. V enem mesecu naj bi bil pripravljen nov sveženj pomoči, seveda pa se bo morala Grčija obvezati, da bo res vzdržna pri javnih financah.

Primanjkljaj še večji od pričakovanj
Za zdaj prav nič ne kaže, da bi se Grčija lahko rešila obupnega položaja. Brezposelnost se je v prvem četrtletju zvišala s 14,2 na 15,9 odstotka, proračunski primanjkljaj se je v prvih petih mesecih povzpel na 12,9 odstotka, kar je nad pričakovanji. Vlada se je zavezala k varčevalnim ukrepom, premier George Papandreou načrtuje za 78 milijard evrov manj izdatkov v naslednjih petih letih, kar pa bo v deželi, v kateri je gospodarska rast zelo odvisna od vladnega trošenja, nujno povzročilo nižjo gospodarsko rast.

Kdo bo preprečil bankrot?
Letos naj bi bruto domači proizvod padel za 3,5 odstotka. Nižja gospodarska rast posledično pomeni manj prilivov v proračun in Grčija se tako vrti v začaranem krogu. Deželo pretresajo stavke in politična kriza. Če bo padla vlada, z reformami ne bo nič in Grčija ne bo prejela zadnje svežnja lani sprejete 110 milijard evrov vredne pomoči. Avgusta bi sledil bankrot, saj država ne bi mogla poplačati obveznosti. Bančni sistem bi se razsul, težave bi čutila vsa Evropa, saj imajo številne banke v svojih bilancah grške obveznice.

Najbolj izpostavljene nemške banke
Tuje banke imajo za 38 milijard evrov grških obveznic, od tega 96 odstotkov evropske banke. Največji delež pripada nemškim bankam (skoraj 16 milijard), sledijo francoske. Bonitetna agencija Moody's je ta teden zagrozila, da utegne trem največjim francoskim bankam (BNP Paribas, Societe Generale in Credit Agricole) znižati oceno. Če bi morale banke odpisati grške dolgove, bi svetovni finančni sistem lahko doživel podobno usodo, kot jo je zlom banke Lehman Brothers. V petek zvečer so pri Moody'su opozorili, da bodo tudi Italiji morda prisiljeni znižati oceno.

SEC razmišlja o tožbi dveh bonitetnih agencij
Zdi se, kot da so bonitetne agencije po finančni krizi postale zelo previdne in ob najmanjših sumih, da je nekaj narobe, hitro znižujejo oceno. Lekcija iz leta 2007 utegne biti še zelo boleča. Časnik Wall Street Journal poroča, da ameriška komisija za nadzor trga vrednostnih papirjev (SEC) razmišlja o tožbi proti dvema velikima igralcema v tem sektorju. Gre za agenciji Standard & Poor’s in Moody’s, ki leta 2007 med krizo drugorazrednih hipotekarnih posojil nista opravili svojega dela in sta skrajno sumljivim vrednostnim papirjem podeljevale dobre ocene, s čimer sta zapeljali mnoge vlagatelje.

Petrol na letošnjem dnu
Na Ljubljanski borzi večjih padcev prejšnji teden ni bilo, izjema so le Petrolove delnice, ki so izgubile 2,26 odstotka in pristale na letošnjem dnu. Mercatorjeve delnice so se v petih dneh podražile za 2,6 odstotka, na 178 evrov. Iz Mercatorja so v petek popoldne sporočili, da je Agrokor pripravljen začeti pogovore o povezavi Skupine Mercator z maloprodajno dejavnostjo Skupine Agrokor. Delniški indeks SBI TOP je na tedenski ravni izgubil 0,35 odstotka. Najbprometnejše delnice Krke so izgubile 0,83 odstotka in teden končale pri 60 evrih.