Pri ključnih vprašanjih so ministri dosegli napredek le v zvezi z obrambno politiko, medtem ko so institucionalna vprašanja prepustili evropskim voditeljem, ki se bodo sešli sredi decembra v Bruslju. Srečanja se je udeležil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel.

Glede institucionalnega ustroja nič novega
Zunanji ministri Evropske unije in desetih držav pristopnic pri pogovorih o institucionalnem ustroju razširjene povezave niso dosegli bistvenega napredka, saj države glede sestave Evropske komisije in definicije kvalificirane večine vztrajajo pri že znanih stališčih. Predloženi rešitvi iz osnutka ustave, ki predvideva dvojno večino, večino držav članic in 60 odstotkov prebivalstva, ostro nasprotujeta Španija in Poljska, ki želita ohranitev zapletenega načina glasovanja iz pogodbe iz Nice. Tudi pri določanju sestave Evropske komisije, kjer majhne države želijo svojega komisarja z glasovalno pravico, po navedbah diplomatov ni nič novega.

Preboj glede obrambnega sodelovanja v EU-ju
Pri pogovorih o obrambnem sodelovanju smo dosegli "preboj", saj imamo podlage za dogovor, ki bi ustrezal vsem - tistim članicam, ki želijo tesnejšo obrambno integracijo, pa tudi tistim, ki so po prepričanju nevtralne, je ob robu dvodnevnega srečanja v Neaplju dejal francoski zunanji minister Dominique de Villepin. Hkrati pa naj bi rešitve glede obrambnega sodelovanja v EU-ju pomirile tudi zvezo Nato, saj ta ostaja temelj obrambnega povezovanja, je poudaril tudi britanski zunanji minister Jack Straw.

Srečanje voditeljev v Bruslju sredi decembra
Zunanji ministri 25 držav so s tem zasedanje v Neaplju že končali. Ponovno se bodo dobili 8. in 9. decembra v Bruslju, nato pa bodo v razpravi spremljali voditelje članic EU-ja in pristopnic na vrhu v Bruslju 12. in 13. decembra. Tam naj bi skladno z načrti italijanskega predsedstva EU tudi dosegla dogovor o prihodnji ustavni pogodbi, v katero bo zapisan tako ustroj unije, kot tudi načrti za tesnejšo obrambno integracijo.

Zunanji ministri so se včeraj, prvi dan srečanja v Neaplju, ukvarjali predvsem s tistimi temami, glede katerih so že dosegli visoko stopnjo soglasja. Šele popoldne so se lotili občutljivega vprašnja omembe krščanstva v evropski ustavi, zvečer pa so se pogovarjali o obrambni politiki.

Obrambno povezovanje članic EU-ja
Dogovor predvideva tesnejše obrambno povezovanje tistih članice Evropske unije, ki bi to želele. V tem okviru bi imela Unija svoje zmogljivosti za načrtovanje in vodenje vojaških operacij. Dobila bi stalno enoto za načrtovanje, njen sedež pa naj bi bil v vojaškem poveljstvu zveze Nato v Monsu v Belgiji. Enota bi bila pristojna za vse operacije. Samostojnega vojaškega poveljstva, za katerega sta si posebej prizadevali Nemčija in Francija, naj Unija ne bi dobila. Ustavna pogodba bi v skladu s predlogom Londona, Pariza in Bruslja predvidevala tudi določbo o medsebojni obrambi, po kateri naj bi državi, ki bi bila napadena, na pomoč priskočile druge članice.

Za omembo krščanskih korenin tretjina držav
Omembo krščanskih korenin v preambuli evropske ustavne pogodbe zagovarja približno tretjina držav na čelu s predsedujočo EU-ju Italijo. Slovenija sicer ne sodi med države, ki bi omembo krščanskih korenin Evrope rade videle v ustavi, saj meni, da je besedilo iz osnutka ustavne pogodbe, ki omenja kulturno, versko in humanistično dediščino, najbolj ustrezno.