"To ni bilo lahko srečanje," je dejala Mogherinijeva na novinarski konferenci po koncu zasedanja v Luksemburgu in pojasnila, da so stališča zelo različna, ne le med višegrajsko četverico in preostalimi članicami, temveč na splošno, zato je skupno izhodišče poiskati načine, kako razdeliti odgovornost.

Čeprav v Evropo prihajajo tudi migranti, je večina izmed njih beguncev, kar je jasno po državah izvora, ki so v večini primerov Sirija, Afganistan, Eritreja in Irak. Po besedah Mogherinijeve je zato moralna dolžnost Evrope, da jim pomaga.

Kot je še izpostavila, je iz dneva v dan jasneje, da se begunska kriza tiče vseh nas, Evrope kot celine, trenutno najbolj Grčije, Madžarske, Avstrije in Nemčije, a že naslednji teden je lahko drugače. "Končno smo vsi dojeli, da ti ljudje prihajajo v Evropo. Potrebovali smo mesece, a zavedanje o tem zdaj obstaja," je dejala.

"Vsi se soočamo z dramatičnimi dogodki. To niso izredni dogodki, temveč stanje, ki bo ostalo. Razmere so krizne, ne pa izredne," je še poudarila Italijanka Mogherinijeva.

Zunanji ministri so se na neformalnem zasedanju dogovorili za krepitev sodelovanja na petih področjih: zagotavljanje boljše zaščite beguncem, upravljanje meja ob popolnem spoštovanju evropskih vrednot in človekovih pravic, boj proti tihotapcem z ljudmi, krepitev sodelovanja s tretjimi državami izvora in tranzita, vključno z vzpostavitvijo skrbniškega sklada za Afriko, skupna prizadevanja za soočenje z vzroki krize.

Po konsenzu med obrambnimi ministri so tudi zunanji ministri načeloma podprli prehod v drugo fazo operacije za boj proti tihotapcem z ljudmi v Sredozemlju, a članice bodo odločitev sprejele v prihodnjih dneh oziroma tednih.

Podrobnosti ukrepanja Unije naj bi prav tako dorekle v prihodnjih tednih. Najprej čakajo na nove predloge Evropske komisije, ki naj bi jih ta predstavila prihodnji teden, nato pa je 14. septembra predvideno izredno zasedanje notranjih ministrov Unije, ki se jim bodo morda pridružili tudi zunanji.

Na začetku oktobra je predvidena konferenca o begunski krizi na balkanski poti, na kateri naj bi sodelovali notranji in zunanji ministri članic Unije in držav kandidatk. Omenja se datum 5. in 6. oktober.

Redni vrh EU-ja je predviden za 15. in 16. oktober, a se omenja možnost, da bo že pred tem datumom potekal izredni vrh o begunski krizi. 11. in 12. novembra bo v malteški prestolnici sledil vrh članic EU-ja ter afriških držav in mednarodnih organizacij za razpravo o begunski krizi na sredozemski poti.

Merklova za korenite reforme begunske politike
Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem napovedala, da se bo znotraj EU-ja zavzela za temeljne reforme begunske politike v Evropi. "Celoten sistem je treba preoblikovati," je dejala na dogodku v medijski organizaciji Funke v Essnu, kamor je kanclerko v zahvalo za sprejem beguncev prišlo pozdravit tudi nekaj deset Sircev.

Hkrati so se v Essnu zbrali tudi desničarski protestniki, ki so z vzkliki "buuu" večkrat prekinili govor Merklove, neonacisti pa so držali zastavo mladinskega krila neonacistične stranke NPD.

Merklova obenem zahteva "pravično obremenitev" vseh 28 držav članic EU-ja. Odgovornosti in bremena morajo biti pravičneje razdeljena, tako da v soočanju z begunci ne bo še nadalje obremenjena le peščica držav, je menila. "Trenutna evropska politika za iskalce azila ne deluje," je še dodala.

Pri soočanju z begunsko krizo je Merklova izključila povišanje davkov. "Ne bomo višali davkov," je obljubila. Po njenem mnenju je razveseljivo, da zvezni, deželni in občinski proračuni pozitivno napredujejo. "To zelo pomaga v času nepričakovanih izzivov. Zdaj se moramo seveda osredotočiti na reševanje begunske problematike," je pojasnila in dodala, da ima Nemčija kot močna, gospodarsko zdrava dežela "moč, da stori, kar je treba".

Svarila pred razkolom v EU-ju
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je v petek posvaril pred razkolom med članicami in pozval k skupni evropski begunski politiki. Med članicami namreč ni enotnega pogleda na reševanje begunske problematike, saj se Nemčija, Francija in Italija zavzemajo za obvezne kvote pri razporejanju prebežnikov po državah, ki pa jim članice višegrajske skupine - Poljska, Slovaška, Češka in Madžarska - nasprotujejo.

Da bi olajšala breme krize v Italiji, Grčiji in na Madžarskem, ki imajo največje število prebežnikov, je Evropska komisija pripravila nov predlog za razporeditev 120.000 prebežnikov, ki skupaj z majskim predlogom Bruslja predvideva skupno razporeditev 160.000 ljudi.