Če jih bomo na silo zadrževali, lahko to povzroči konfliktne situacije, zato se morajo strinjati z razporeditvijo, je dejal. Izpostavil je tudi, da je treba natančno opredeliti merila za razporeditev. Kar se tiče kvot, pa niti ne gre več za vprašanje, ali so obvezne ali ne, ampak bolj za vprašanje meril in potreb, je dejal.

.
Evropska komisija naj bi predlagala razporeditev 15.600 beguncev iz Italije, od tega naj bi jih Slovenija sprejela 82, 50.400 beguncev iz Grčije, od tega naj bi jih Slovenija sprejela 265, in 54.000 iz Madžarske, od tega naj bi jih Slovenija sprejela 284, piše v osnutku dokumenta komisije. Skupno naj bi torej Slovenija sprejela 631 ljudi.

Komisija pri tem v osnutku dokumenta navaja štiri merila za razporeditev beguncev, ki jih upošteva v razmerju 40 : 40 : 10 : 10 - število prebivalcev, velikost BDP-ja, povprečno število prošenj za azil na milijon prebivalcev v letih 2010-2014 in brezposelnost.

A ker je ugibanj veliko, prav tako dokumentov, ki krožijo v javnosti, bo za zanesljive informacije treba počakati na dejanske predloge, ki naj bi jih komisija razgrnila prihodnji teden.

Slovenija ni cilj
Erjavec pa je na zasedanju zunanjih ministrov izpostavil, da so nekatere države prehodne, druge pa ciljne. Slovenija sodi po njegovih besedah med tiste države, ki niso cilj prebežnikom. Pri tem je opozoril na težavo, s katero se bodo prehodne države, torej tudi Slovenija, lahko srečale – to je, da bodo ljudje želeli na določen cilj, na primer v Nemčijo.

"Če jih bomo na silo zadrževali, bo to lahko povzročilo konfliktne situacije. Zato tudi glede teh relokacij - to je treba izvesti tako, da se bo tisti, ki bo relociran, strinjal z relokacijo," je izpostavil. Poudaril je tudi, da je treba natančno opredeliti merila za razporeditev. "Potrebujemo urejen pristop, ni prostora za improvizacijo," je dodal.

Trenutni sistem ni dober
Na to po njegovih besedah kaže dogajanje na Madžarskem, ki ga je sicer "zelo nehvaležno komentirati, ker tudi EU ni bil povsem pripravljen na takšen val beguncev, zlasti po balkanski poti". Minister je izpostavil tudi potrebo po stalnem financiranju in meni, da bi bilo dobro ustanoviti sklad za reševanje begunske krize.

V tranzitnih državah je pričakovati, da bo potrebnega več financiranja, ker bo treba financirati centre in poskrbeti za te ljudi ter ustrezno urediti vstopno politiko, saj trenutni pristop ni ustrezen.

Te krize, tako Erjavec, tudi ne moremo primerjati z migracijami in begunskim vprašanjem v devetdesetih letih. "V Sloveniji so na primer imeli določene navezne okoliščine, sorodnike, prijatelje ali so nekoč delali v Sloveniji. Tukaj gre za povsem drugačne okoliščine," je še ponazoril.

Največji naval v letu 2000
Sodeč po podatkih ministrstva za notranje zadeve (MNZ), je število prošenj za priznanje mednarodne zaščite začelo naglo naraščati po letu 1995 (takrat jih je bilo zgolj šest) in vrh doseglo leta 2000, ko jih je bilo kar 9.244, a je že leta 2001 to število upadlo na 1.511.
V teh letih 2000-2001 je država rešila 11.011 zadev, azil je priznala le 36 ljudem, v 10.742 primerih pa je postopek ustavila. Po letu 2005, ko je za mednarodno zaščito zaprosilo še 1.674 ljudi, se je to število hitro zmanjševalo in je v zadnjih devetih letih v povprečju znašalo okoli 350 prošenj za azil letno. Letos je bilo do konca julija takih prošenj le 110 in ob takem tempu lahko ponovno pričakujemo, da jih bo do konca leta verjetno nekaj čez 200.

Bolj poveden pa je podatek, koliko ljudem je država dejansko odobrila azil. V zadnjih 20 letih je Slovenija dobila 19.722 tovrstnih prošenj, a podeljenih je bilo le 375 statusov beguncev.
V zadnjih treh letih (od leta 2012 do 2014) pa je Slovenija največ (185) prošenj za azil dobila iz Sirije, Afganistana (159) in Alžirije (56), pri čemer jih je največ odobrila državljanom Somalije (28, kar predstavlja dobrih 63 odstotkov vseh podanih prošenj za azil), Sirije (20) in Afganistana (15).
Sicer pa je narodnostna sestava prošenj za mednarodno zaščito oz. azil zelo pestra, saj sega vse od Hrvaške, Srbije, Črne gore pa vse prek Konga, Gambije do Mongolije in Mjanmara.

Država v pripravljenosti
So pa na MNZ-ju na petkovi novinarski konferenci znova poudarili, da so pripravljeni na morebiten večji naval prebežnikov, pri čemer si bodo prizadevali preprečiti, da se ne bi tudi pri nas zgodili dogodki, zaradi katerih so bile oči svetovne javnosti zadnje dni uperjene v madžarsko prestolnico.

Državni sekretar na MNZ-ju Boštjan Šefic je pojasnil, da imajo za nastanitev prebežnikov pripravljene različne lokacije. Posebne zmogljivosti so pripravljene za tiste, ki bodo zaprosili za mednarodno zaščito, posebne za tiste, ki bodo morda vrnjeni v matične države ali v države, iz katerih so prišli, in posebne za tiste, ki bodo imeli samo dovoljenje za začasno zadrževanje v Sloveniji.

Pretresajo tudi možnost, da begunci, podobno kot te dni na Madžarskem, ne bi želeli v nastanitvene centre in bi se zaustavili na železniški postaji oz. bi se na pot odpravili peš. Za take primere lahko postavijo ustrezne zmogljivosti tudi ob sprejemnih centrih, je poudaril. Zatrdil je, da bo tudi za ljudi, ki ne bodo želeli ostati v Sloveniji, poskrbljeno.

Slovenija mora spoštovati pravni red EU-ja
Kar se tiče odhoda prebežnikov v ciljne države, pa bo to stvar enotnega dogovora EU-ja, saj Slovenija ljudi, ki pridejo v državo, ne more in ne sme transportirati v katero drugo državo. Poleg tega se bodo prišleki v Sloveniji lahko prosto gibali in bodo lahko tudi zapustili državo, vendar bo obstajala velika možnost, da jih bodo druge države članice vrnile v Slovenijo, je povedal.

O morebitnih prerazporeditvah v policiji ob povečanem prihodu beguncev je Šefic še dejal, da bodo tako v policiji kot v upravnem delu notranjega ministrstva okrepili ekipe, ki se bodo s tem ukvarjale, da bi postopki tekli kar se da tekoče.

Posebej bo treba poskrbeti za ranljive skupine - za bolne in starejše, zlasti pa za mladoletnike brez spremstva. Ti imajo v njihovih načrtih posebno mesto, o čemer se že dogovarjajo z ministrstvoma za delo in z ministrstvom za izobraževanje, je še dodal državni sekretar.