Vlada je sprejela kontingentni načrt, v katerem so opredeljeni ukrepi za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu beguncev, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, Boštjan Šefic, in država se na takšen scenarij že intenzivno pripravlja.
V Sloveniji bi število prebežnikov lahko po njegovih besedah naraslo tudi zaradi ograje, ki jo na meji s Srbijo gradi Madžarska. Madžarska namreč leži na t. i. zahodnobalkanski migrantski poti, kar 95 odstotkov migrantov, ki potuje po njej, pa se v Zahodno Evropo odpravi prek te države.

Poudaril je tudi, da vlada in ministrstvo migracije obravnavata kot humanitarno krizo, zato nikoli ne kriminalizirajo beguncev, ki se umikajo z nevarnih območij. Hkrati pa so pozorni tudi na morebitne zlorabe organiziranih mednarodnih kriminalnih struktur, ki to krizo izkoriščajo.
Pritiska za zdaj ni
Slovenija v tem trenutku po njegovih besedah še ni pod pritiskom teh migracij. Po svežih podatkih Generalne policijske uprave je v centru za tujce 18 ljudi, povprečje pa je od 20 do 25 ljudi. V azilnem domu pa je na današnji dan 66 prosilcev za mednarodno zaščito, kar je v okviru povprečne zasedenosti, je povedal.

Da bi se kar najbolje pripravili na morebiten prihod beguncev, je vlada 16. julija sprejela kontingentni načrt. Gre ta preventivni načrt, v katerem so opredeljeni ukrepi za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu beguncev, vsebuje pa tri ključne faze.

Tri faze za primer krize
Prva faza predvideva kapaciteto do 280 ljudi, ki bi jo obvladovalo notranje ministrstvo samo, v drugi fazi, ki predvideva do 500 migrantov, bi znotraj ministrstva že oblikovali posebno koordinacijsko skupino. Tretja faza, ki predvideva več kot 500 prebežnikov, pa nalaga ustanovitev medresorske skupine, ki bi vodila dejavnosti. Kot je poudaril Šefic, število migrantov, na katere se pripravljajo, številčno ni omejeno.

Lokacij za nastanitev migrantov Šefic danes še ni konkretno navajal. Za prvo in drugo fazo so potencialne kapacitete sicer opredeljene, vendar pa se o dokončnih še pogovarjajo in naj bi bile znane v prihodnjih desetih dneh. Oceniti morajo namreč primernost lokacij z vidika logistike in oskrbe.

Ministrstvo se pripravlja tudi na možnost večjega števila prosilcev za azil, zato ustrezno krepi ekipe, je pojasnil Šefic. Res pa je, da bi večina migrantov želela Slovenijo zgolj prečkati in da so njihove ciljne države Nemčija, Švedska, Nizozemska in nekatere druge. Najmanj do konca septembra, dokler Madžarska ne bo končala zidu, pa Šefic ocenjuje, da bodo prebežniki še prečkali to državo.

Nekatere bodo vračali domov
Generalna direktorica direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Nina Gregori je dodala, da bodo prosilce za mednarodno zaščito obravnavali v azilnem domu. Tiste, ki zanjo ne bodo zaprosili, pa bodo obravnavali po zakonu o tujcih. Nastanili jih bodo v centru za tujce in jih poskušali vrniti v državo izvora, če to seveda ni država, v kateri bi bilo ogroženo njihovo življenje.

V teh dneh sicer na ministrstvu po besedah sekretarja Šefica poteka operacionalizacija omenjenega načrta. Potekajo sestanki s predstavniki različnih ministrstev, načrtujejo sestanke z nevladnimi organizacijami na operativni ravni, konec tedna pa je predviden tudi sestanek s humanitarnimi organizacijami. Migrantska kriza bo predvidoma tudi ena izmed točk na petkovi seji vlade.