Državni sekretar na ministrstvu Boštjan Šefic je pojasnil, da so pripravili prvi delovni sestanek s prvo skupino občin, katerega ključni namen je bil seznaniti predstavnike lokalnih skupnosti s svojimi ocenami glede možnih migracij in z že opravljenimi dejavnostmi, posebno pozornost pa so namenili nastanitvenim zmogljivostim in drugi logistiki. Po njegovih besedah sta dve ključni vstopni točki, in sicer madžarska in hrvaška meja, konkretne lokacije, kjer bodo sprejemni centri, pa še določajo. Nato se bodo z občinami dogovorili tudi o opremljenosti z elektriko, vodo in drugim.

Prvi stik z begunci bo opravila policija, nato jih bodo razvrstili v tri skupine. V prvi bodo tisti, ki bodo zahtevali mednarodno zaščito, v drugi tisti, ki se po dublinski uredbi vrnejo, med njimi so, denimo, tisti begunci, ki ne prihajajo iz križnih žarišč (ekonomski migranti). V tretji skupini pa bodo tisti, ki skušajo nezakonito vstopiti v državo, a je jasno, da jih ne morejo vrniti, zato bodo ti dobili dovoljenje za zadrževanje v Sloveniji, je pojasnil Šefic.

Predloge za objekte za nastanitev po njegovih besedah še zbirajo, obenem jih tudi že pregledujejo. Rok za zbiranje predlogov je 8. september, nato bodo lokacije tudi konkretno določili in tako bo znana številka, koliko beguncev se lahko namesti v Sloveniji. Pri tem Šefic dodaja, da bodo vsak predlog, ki bo prišel po tem roku, vključili v načrt. Občine pa ne bodo imele dodatnih stroškov zaradi morebitnega večjega števila prosilcev za azil, saj gre za strošek države.

Srečanja so se udeležili predstavniki devetih od 13 vabljenih občin, so se pa dogovorili, da bodo vse omenjene občine predstavniki ministrstva tudi obiskali, je pojasnil Šefic. Poleg predstavnikov ljubljanske in mariborske občine so povabili tudi predstavnike občin Ankaran, Brežice, Črnomelj, Celje, Lendava, Logatec, Postojna, Vrhnika, Ilirska Bistrica, Grad in Podlehnik.

Slovenj Gradec ponuja pomoč
Pripravljenost za sprejem beguncev so že izrazili v Slovenj Gradcu. Potem ko je to namero župan Andrej Čas predsedniku vlade pisno sporočil že prejšnji teden, so jo sinoči podprli tudi občinski svetniki.

Ti se večinoma strinjajo, da je to lepa gesta mesta, ki se ponaša z nazivom glasnik miru, in so prepričani, da je to prava priložnost, ko lahko od besed preidejo k dejanjem. "In sicer dejanjem, ki vsebujejo gesto humanosti, solidarnosti, strpnosti - da smo pripravljeni pomagati ljudem, ne glede na to, kakšne barve, kakšne veroizpovedi ali od kod so, ljudem, ki so v življenjski stiski in se bodo zatekli tudi v naše okolje," pojasni Boris Raj.

Manjka načrt?
Pobudi župana nihče ne nasprotuje, se pa pojavljajo vprašanja o konkretnih načrtih. "Temu predlogu ne sledi noben dober načrt o rešitvi te krize, tako da se bojim, da ostajamo zgolj pri vljudnosti, ne pa pri dejanskem pomaganju tem ljudem," opozarja Bojan Navodnik.

Župan je že razmišljal tudi o možnih zmogljivostih, ki bi jih občina ponudila za nastanitev beguncev, to sta Partizanski dom na Kopah in počitniški dom v Fiesi, ki pa se nekaterim ne zdita najboljši rešitvi, posebej druga, ki zadeva tudi piransko občino.

Velenje bi sprejelo 10 beguncev
Predsedniku vlade je v sredo pisal tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. V pismu je zapisal, da je velenjska občina pripravljena sprejeti deset beguncev, za katere, kot navajajo na občini, bodo primerno poskrbeli glede bivanja, prehrane in oblačil.